Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Gostujoče pero

(KOMENTAR) Nikoli več. Evropska unija, odgovor na genocid v drugi svetovni vojni

Evropska unija je živi projekt, ki ga moramo negovati od korenin, in prav to je tudi glavni namen skorajšnjih volitev 9. junija.
Ne smemo dovoliti, da bi dezinformacije, katerih namen je vnašati razdor v naše evropske družbe, v naše družine, prevladale v našem družbenem in političnem življenju. FOTO: Wojtek Radwanski/AFP
Ne smemo dovoliti, da bi dezinformacije, katerih namen je vnašati razdor v naše evropske družbe, v naše družine, prevladale v našem družbenem in političnem življenju. FOTO: Wojtek Radwanski/AFP
Natalie Kauther, Florence Lévy, Krzysztof Olendzki
7. 6. 2024 | 05:00
7:33

Osmega junija bomo zaznamovali 79. obletnico osvoboditve koncentracijskega in delovnega taborišča Ljubelj – jug, ki je bilo vzpostavljeno v času nacističnega režima in predstavlja temačno stran genocida v Evropi. Ob tem trenutku slovesnosti, ko si vsako leto želimo, da tega nikoli ne bi pozabili, želimo poudariti pomen Evrope. Evropska unija je nastala kot odgovor na genocid in na drugo svetovno vojno, zato da bi v njej živeli v miru, se skupaj razvijali ter da se takšna grozodejstva ne bi zgodila nikoli več. To, kar nam je uspelo od časov Evropske skupnosti za premog in jeklo, je brez primere in nekaj edinstvenega. Do pred kratkim smo že skoraj popolnoma verjeli, da bosta svetu zavladala mir in demokracija.

Vendar danes na evropski celini divja vojna, ki ogroža našo varnost in od nas zahteva, da naredimo korenit paradigmatski premik, česar si še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti.

image_alt
Genocid, ki ga spremljamo v živo

V globalnem merilu živimo v obdobju nebrzdanega rivalstva, ko nekateri avtokratski režimi izrabljajo svojo moč za spodkopavanje in uničevanje mednarodnega reda, ki je bil vzpostavljen z ustanovno listino Združenih narodov. Ob tem moramo ostati enotni, zaščititi naše interese, naše vrednote in našo varnost, tako na ravni narodov, ki sestavljajo Evropsko unijo kot tudi – in zlasti – na ravni naših državljanov. Evropske zadeve niso samo stvar institucij v Bruslju, kar prepogosto razglašajo populisti. Evropska unija je živi projekt, ki ga moramo negovati od korenin, in prav to je tudi glavni namen skorajšnjih volitev 9. junija, kar se bo izrazilo v sozakonodajnem parlamentu v novi sestavi za prihodnjih pet let in bo ključno za našo evropsko prihodnost.

Letos so se Nemčija, Francija in Poljska odločile, da bodo skupaj sodelovale v ambicioznem načrtu za Evropsko unijo, za katerega so se naši zunanji ministri dogovorili februarja 2024, tik pred vrhunskim srečanjem weimerskega trikotnika 15. marca. Namen tega načrta je okrepiti našo Unijo kot odličnega geopolitičnega igralca ter poroka varnosti, ki se zmore soočiti s sodobnimi izzivi in okrepiti mednarodni red. Zavezali smo se, da bomo učinkovito skupaj okrepili naše evropske obrambne zmogljivosti, tako da bomo za obrambo namenili več sredstev ter najmanj dva odstotka našega BDP. Smo tudi zagovorniki krepitve evropske industrijske proizvodnje, ki bi povečala strateško avtonomijo, pospeševanje javnih vlaganj, zagovarjamo skupne nabave in razvijanje interoperabilnosti.

Prizadevamo si povečati njegov vpliv v svetu, zlasti ko gre za globalna vprašanja; obenem pa ne smemo podcenjevati tveganja, da bi izpadli iz konkurenčnosti na svetovni ravni. FOTO: Jakub Wlodek Agencja Gazeta Via Reuters
Prizadevamo si povečati njegov vpliv v svetu, zlasti ko gre za globalna vprašanja; obenem pa ne smemo podcenjevati tveganja, da bi izpadli iz konkurenčnosti na svetovni ravni. FOTO: Jakub Wlodek Agencja Gazeta Via Reuters

Glede vojne, ki jo vodi Rusija, smo se zavezali, da bomo skupaj zagotavljali dolgoročno podporo Ukrajini na vojaškem, ekonomskem, humanitarnem in diplomatskem področju tako dolgo, kolikor bo treba. Nasilje, ki ga izvaja Rusija nad Ukrajino, pomeni varnostno grožnjo celotni evropski celini in ne ogroža le suverenosti države, ki je zdaj tarča napadov. Spomniti se moramo: Ukrajina ima pravico samostojno in suvereno krojiti svojo prihodnost znotraj mednarodno priznanih meja. V širšem smislu pa naša zavezanost pomoči Ukrajini zagotavlja uspeh širitvenega procesa, v katerega so vključene Ukrajina, Moldavija in države Zahodnega Balkana. V razumevanju zadnjega se spopadamo tudi s hibridnimi grožnjami in informacijskim vmešavanjem brez primere, predvsem iz Rusije, pri čemer naši organi v Franciji, Nemčiji in na Poljskem tesno sodelujejo pri odkrivanju dezinformacijskih omrežij, takih, kot je pred kratkim odkrita mreža Portal Kombat. In ko se spominjamo žrtev koncentracijskega taborišča Ljubelj – jug, moramo resnično storiti vse, da ne bi spet zavladale antihumanistične ideologije, nikjer in nikoli. Ne smemo dovoliti, da bi dezinformacije, katerih namen je vnašati razdor v naše evropske družbe, v naše družine, prevladale v našem družbenem in političnem življenju.

Za ta namen moramo govoriti v en glas, delovati enotno ter tako okrepiti učinkovitost zunanjega delovanja EU. Podpiramo nadaljnjo krepitev sodelovanja med Evropsko službo za zunanje delovanje, evropsko komisijo in generalnim sekretariatom Sveta ter njihovo delovanje kot »ekipe Evrope« (v ang. 'Team Europe'), ki združuje tako posamezne institucije kot države članice. Čisto konkretno: proučujemo predvsem zamisel o »skupini za sankcije« kot strokovnem stičišču za to strateško vprašanje. Dogovorili smo se tudi, da bomo v okviru weimarskega formata ustanovili skupino za razmislek o zunanjih odnosih, ki bo pripomogla k dolgoročnim reformam EU, kot sta širitev ali razširitev glasovanja s kvalificirano večino, na vprašanja skupne varnostne in obrambne politike.

image_alt
Molk, ki nas uči govoriti

Nazadnje bi želeli poudariti, da smo ponosni na naš model Unije. Prizadevamo si povečati njegov vpliv v svetu, zlasti ko gre za globalna vprašanja; obenem pa ne smemo podcenjevati tveganja, da bi izpadli iz konkurenčnosti na svetovni ravni. Smo gospodarska velesila, zavezana inovacijam in ekološkemu prehodu kot nujnemu odzivu na podnebne spremembe, zato moramo okrepiti prizadevanje, da ostanemo v igri. V weimarskem formatu smo se zavezali, da bomo postopno zmanjšali odvisnost od ruskih fosilnih goriv. Vzpostavili bomo tako imenovani zeleni weimarski trikotnik, da bi drugim državam pomagali k temu prehodu ter tako potrojili našo proizvodnjo obnovljivih virov energije in znatno povečali energetsko učinkovitost. Časa imamo malo in podnebne spremembe so že realnost. Žalosten dokaz tega so, denimo, tudi gozdni požari in poplave v Sloveniji v zadnjih dveh letih.

Ekološki prehod, podpora inovacijam in miroljubni Evropi, ki zmore zagotoviti lastno varnost, so odgovori na nujne potrebe, vendar so hkrati tudi del dolgoročne vizije. Ob tej priložnosti bi želeli nagovoriti vse mlade. Ta Evropa prihodnosti je vaša. Živela bo zaradi vaše predanosti, vaših sposobnosti in vaše politične vizije. Pozivamo vas, da pri svojih prizadevanjih ne pozabite na zgodovino, o kateri pričajo kraji, kot je taborišče Ljubelj, niti na evropsko zavezo miru in demokraciji. Nič ne more biti samoumevno, vendar smo lahko prepričani o enem: skupaj smo močnejši.

***

Natalie Kauther, veleposlanica, Zvezne republike Nemčije v Sloveniji

Florence Lévy, veleposlanica Francoske republike v Sloveniji

Krzysztof Olendzki, veleposlanik Republike Poljske v Sloveniji

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine