V nadaljevanju preberite:

Na naslovnicah slovenskih časopisov se je zgodila zanimiva sprememba. Melonijeva je postala Meloni, Merklova je postala Merkel in Fajonova Fajon. Priimke znanih žensk mediji vse redkeje zapisujejo s končnico »-ova«. Namesto tega jih pišejo brez končnice, podobno kot za moške. Hillary Clinton je zdaj krajše Clinton – tako kot njen mož Bill.

Razlog za spremembo je znan. Zagovorniki spremembe pravijo, da končnica »-ova« zveni posedovalno. In tukaj imajo prav. Počitniška hiša ob Baltskem morju, ki je v lasti gospoda Merkel, je Merklova hiša. Barka, ki jo poseduje gospod Meloni, je Melonijeva barka.

Če torej žensko imenujemo s priimkom v takšni obliki, ustvarjamo vtis, da je tudi ona v nekakšni lasti svojega moža. Seveda ni naš namen, da bi prenesli takšno sporočilo. A jezik to stori namesto nas. Besede, ki jih uporabljamo, prinašajo s seboj svojo zgodovinsko prtljago in podrejenost žensk je eno od teh bremen.