V nadaljevanju preberite:
Kmalu bo šola. Tik preden se bodo vanjo zapodili učenci, je po vsakoletni navadi pričakovati vzvišene politično-šankovske ter medijsko-družinske nagovore in pogovore. Kako je šola pomembna za življenje, čemur zares ne more nihče oporekati. Pa da Janez zna, kar se je kot Janezek naučil. No, o tem bi že lahko diskutirali ... sploh tri ure hoda onkraj pustne nedelje, kjer ležijo Butale. O Butalah je Fran Milčinski za vse večne čase lucidno domislil, da so silna znamenita vas, ki se ima za mesto. Da so kakor Pariz, da imajo vse in je vse tam imenitnejše kakor drugod. V Butalah vendarle ... živimo Butalci. Samoironija je pomemben preizkus (kolektivnega) značaja. No, koliko je še imamo?
Si je predstavljati, da bi prvi ali prva med Butalci dejal(a), da je treba v osrčje šole spet uvesti domovinske vrednote, tako kot je v nedavnem intervjuju za Le Point poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron? Da mnogi mladi v čedalje bolj grobi in nasilni Franciji izgubljajo osnovna sidrišča humanizma in lepe manire skupnosti, se je pokazalo pred tedni, med urbanim nasiljem po policijskem uboju mladoletnika za volanom, zaradi česar so po ulicah besneli in nalašč povzročali milijonsko kolektivno škodo najstniki, celo dvanajstletni otroci so bili med njimi. Zato je predsednik Macron prepričan, da je v kurikulu treba nameniti več pozornosti in prostora predmetom, kot so zgodovina, državljanska in moralna vzgoja, o vlogi skupnosti pa lahko ogromno povesta še zlasti filozofija in kajpada književnost
