Ustavne sodnike so bolj kot krivice do družbenikov izbrisanih podjetij skrbele pridobljene pravice upnikov.
Več kot 22 let je minilo, odkar je naša država konec 90. let prejšnjega stoletja z zakonom izbrisala več tisoč podjetij, ki po predpisanih merilih niso bila več delujoča. Sam izbris niti ne bi bil sporen, če ne bi povzročil številnih poslovnih in osebnih tragedij družbenikov teh družb. Terjatve in drugo premoženje teh podjetij so namreč z izbrisom izginili, dolgovi pa ne, ampak so padli na ramena lastnikov teh družb, ki so jih morali upnikom plačati oziroma jih plačujejo še zdaj z osebnim premoženjem in prihodki. Še več, upniki so dolgove lahko uveljavljali celo za nazaj.
Zgodbe teh družbenikov se berejo kot nekakšen kafkovski roman. Številni sploh niso bili obveščeni, da je šlo podjetje v izbris, dokler se na njihovih domačih vratih niso pojavili izvršitelji za zaseg premoženja ali pa ...
Komentarji