Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Slovenija v bančnih izbrisih kršila pravico do lastnine

Evropsko sodišče za človekove pravice je bančnim razlaščencem prisodilo odškodnino za nematerialno škodo.
Foto: Reuters
Foto: Reuters
14. 9. 2021 | 11:42
14. 9. 2021 | 15:00
4:37
Razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic saniranih bank je bila kršena pravica do mirnega uživanja premoženja, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Šestim tožnikom je dosodilo tudi odškodnino za nematerialno škodo.  

ESČP je odločilo v primeru sedmih slovenskih tožnikov proti državi. Tožniki so se nanj obrnili, ker so v sanaciji bank po odločitvi bančnega regulatorja leta 2013 in 2014 z izbrisom ostali brez naložbe v delnice ali obveznice bank, glede tega pa niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva za izpodbijanje takšne odločitve.

image_alt
Ustavno sodišče sprejelo nove pobude bančnih razlaščencev


Sodišče iz Strasbourga je v zadevi, kjer je združilo tožbe sedmih tožnikov, presodilo, da je bila tožba utemeljena in da je naša država kršila pravico do mirnega uživanja lastnine, ki ne sme biti kršena, razen če gre za javni interes. Zato mora država tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko plačati po 3000 evrov za nematerialno škodo, Jožku Peterlinu pa tisoč evrov. Sodišče meni, da jim je izbris in nezmožnost uveljavljanja zahtev iz tega naslova povzročilo določen stres in frustracije.

ESČP je tudi ugotovilo, da kršitve zadevajo na tisoče nekdanjih lastnikov delnic in podrejenih obveznic, zato je ključno, da jim država čim prej brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločitve Banke Slovenije o razlastitvi. Opozorili so, da je ustavno sodišče leta 2016  zagotovitev tega sredstva zahtevalo v šestih mesecih, a oškodovani vlagatelji še vedno nimajo ne možnosti izpodbijanja odločitev ne vlaganja odškodninskih tožb.

»Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev,« je dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. »Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne,« je dodal.

image_alt
Bančni razlaščenci v iskanju nove poti do poplačila


Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki meni, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

Miha Kunič Foto: Alešš Černivec
Miha Kunič Foto: Alešš Černivec

»Ta odločitev je huda zaušnica državi,« je ocenil zastopnik ene od tožnic Miha Kunič. Dodal je, da več od tega ne bi mogel pričakovati, saj je sodišče potrdilo, da je šlo za poseg v lastninsko pravico, da podrejene obveznice in delnice bank nimajo avtomatično vrednosti nič, ampak je treba to dokazati na sodišču in še, da niso imeli možnosti izpodbijanja odločbe Banke Slovenije. Če država v mesecu dni ne bo zagotovila pravnega sredstva, bo Kunič predlagal obnovo postopkov pred upravnim sodiščem, ki je doslej te postopke zavračalo.
 

Prek 100.000 oškodovancev


Omenjeni ukrepi so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic ali delnic šestih saniranih bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Država je sicer sprejela zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, ki naj bi omogočil vlaganje odškodninskih tožb, a je ustavno sodišče njegovo izvajanje zadržalo, pred odločitvijo o skladnosti z ustavo pa je za presojo zaprosilo Evropsko sodišče v Luksemburgu, ki svojih odgovorov še ni dalo.

V Banki Slovenije ocenjujejo sprejeto odločitev kot pričakovano: »Potrjuje namreč tudi stališče Banke Slovenije, da je treba v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo vsem udeležencem v takratnih procesih.« Dodali so, da so v ta namen smo pred časom angažirali skupino pravnih strokovnjakov, na podlagi njihovih rešitev pa zdaj pripravljajo izhodišča predloga zakona, ki bo celovito urejal omenjeno področje.
 

Mali delničarji navdušeni


V Drutvu malih delničarjev Slovenije so nad današnjo sodbo ESČP navdušeni. »Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja,« menijo. Opozorili so, da je ESČP zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali.

 

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine