Na poti k boljšemu jutri
Politika bi se morala namesto s kupčkanjem ukvarjati z resničnimi problemi.
Odpri galerijo
Politika bi se morala namesto s kupčkanjem ukvarjati z resničnimi problemi. FOTO: Marko Kočevar
Večina nas je že pozabila na čas med 17. septembrom 2015 in 6. marcem 2016, ko je slovensko južno oziroma zunanjo evropsko mejo prestopilo 410.717 tujcev. Pol milijona ljudi. Pol milijona ljudi je preko Slovenije poskušalo ilegalno priti v obljubljeno deželo, Evropo.
Sedaj policijske statistike ne kažejo tako strašljivih podatkov, vendar številke kažejo, da je, kot pravijo na policiji, »nestabilen trend naraščanja števila ilegalnih prehodov«. Največji porast je opazen na območju Policijske uprave Novo mesto, kjer so lani zabeležili »vsega« 85 ilegalnih prehodov, letos pa je bilo samo v polovici leta kar 1746 ilegalnih prehodov meje. V koprski upravi je bilo lani takih primerov 461, letos 1374. Sledi mariborska policijska uprava z lanskimi 81 in letošnjimi 292 ilegalnimi prehodi, ter ljubljanska z lanskimi 65 in letošnjimi 164 ilegalnimi prehodi.
Število ljudi, ki so prečkali Sredozemsko morje in so na poti v boljši jutri, ki ga nameravajo uresničiti v Nemčiji, Italiji ali Franciji, redki tudi v Sloveniji, spet narašča. Koliko jih še je, ki čakajo nekje na drugi strani Sredozemskega morja, morda v Kladuši, in si ravno sedaj izmenjujejo podatke, kje v dolini Kolpe bi bilo najbolje prečkati reko? »So kot voda,« pravi Igor Hrastnik, policijski inšpektor z oddelka za državno mejo in tujce Policijske uprave Ljubljana: »Narediš pregrado tu, pa najdejo pot drugje.«
A v tem stavku ni – tako kot to ni bilo začutiti pri drugih sogovornikih – omalovaževanja ljudi, ki so se podali na dolgo pot. Tudi strahu ne. »Moje življenje se zaradi njih ni spremenilo,« pravi Nataša Letig iz Kostela, ki bi rada videla, da bi se ljudje, ki smo jih pooblastili, da se s temi problemi ukvarjajo, v resnici ukvarjali s tem. Govori o politiki, ki bi se morala namesto s kupčkanjem in zdrahami ukvarjati z resničnimi problemi. Kar ilegalne migracije so.
Sedaj policijske statistike ne kažejo tako strašljivih podatkov, vendar številke kažejo, da je, kot pravijo na policiji, »nestabilen trend naraščanja števila ilegalnih prehodov«. Največji porast je opazen na območju Policijske uprave Novo mesto, kjer so lani zabeležili »vsega« 85 ilegalnih prehodov, letos pa je bilo samo v polovici leta kar 1746 ilegalnih prehodov meje. V koprski upravi je bilo lani takih primerov 461, letos 1374. Sledi mariborska policijska uprava z lanskimi 81 in letošnjimi 292 ilegalnimi prehodi, ter ljubljanska z lanskimi 65 in letošnjimi 164 ilegalnimi prehodi.
Število ljudi, ki so prečkali Sredozemsko morje in so na poti v boljši jutri, ki ga nameravajo uresničiti v Nemčiji, Italiji ali Franciji, redki tudi v Sloveniji, spet narašča. Koliko jih še je, ki čakajo nekje na drugi strani Sredozemskega morja, morda v Kladuši, in si ravno sedaj izmenjujejo podatke, kje v dolini Kolpe bi bilo najbolje prečkati reko? »So kot voda,« pravi Igor Hrastnik, policijski inšpektor z oddelka za državno mejo in tujce Policijske uprave Ljubljana: »Narediš pregrado tu, pa najdejo pot drugje.«
A v tem stavku ni – tako kot to ni bilo začutiti pri drugih sogovornikih – omalovaževanja ljudi, ki so se podali na dolgo pot. Tudi strahu ne. »Moje življenje se zaradi njih ni spremenilo,« pravi Nataša Letig iz Kostela, ki bi rada videla, da bi se ljudje, ki smo jih pooblastili, da se s temi problemi ukvarjajo, v resnici ukvarjali s tem. Govori o politiki, ki bi se morala namesto s kupčkanjem in zdrahami ukvarjati z resničnimi problemi. Kar ilegalne migracije so.
