Onesnaženje

Osupljiva je trma ameriške desnice, da kljubuje celotnemu svetu in se drži za roko s fosilno industrijo.
Fotografija: Donald Trump. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters
Odpri galerijo
Donald Trump. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters

Po nekaj mesecih trdega dela so lobisti, ki jih je vlada Donalda Trumpa nastavila na vrh ameriške okoljske agencije, opravili delo in okoljskega psa čuvaja spremenili v najboljšega prijatelja ameriških onesnaževalcev.

Podobna lobotomija se je zgodila tudi na ministrstvu za promet, ki je predlagalo zamrznitev zaostrovanja pravil o največji dovoljeni porabi vozil, s čimer se zmanjšujejo tudi izpusti v okolje. Še več, državna organa želita tudi zveznim državam, ki vidijo kakšen korak dlje od predvolilnih donacij, preprečiti, da bi same uvedle strožja merila.
Če bo Beli hiši uspelo, bi bil to doslej največji udarec ameriškim prizadevanjem za omejevanje izpustov toplogrednih plinov in brzdanje podnebnih sprememb. Še več, če bo sodišče pritrdilo razlagi zakonodaje, kot jo ponuja sedanja vlada, prihodnje predsednice ZDA ne bodo mogle preprosto razveljaviti sprememb, saj bo le še kongres imel moč spreminjati pravila in, denimo, Kaliforniji znova vrniti pravico, da sama določa, koliko lahko vozila onesnažujejo okolje.

Zlata država, ki se je v petdesetih in šestdesetih letih dušila v avtomobilskem smogu, je zaradi tega postala pionir pri zahtevah za manj umazane izpuhe, s strogimi merili je pomagala utirati pot na trg novim tehnologijam, od katalizatorjev do sedanjih čistejših motorjev. Kalifornijska pravila ne veljajo za vse ZDA, toda proizvajalci vozil si ne želijo zapletanja z dvema standardoma, zato so ponavadi strožji predpisi z zahodne obale pomenili vozila z manjšo porabo in manj izpusti za celotne Združene države.

Dvomljiva je že znanstvena osnova, na kateri Trumpovi uradniki gradijo svoj predlog. Predvsem pa je skoraj osupljiva trma ameriške desnice, da kljubuje celotnemu svetu in se drži za roko s fosilno industrijo, ki je v zadnjega četrt stoletja načrtno širila dvom o znanstvenih razkritjih, poskušala zmesti javnost in podkupovala politike. Njen največji uspeh je teza o »podnebnem lobiju«, ki ustrahuje svet s temačnimi napovedmi in si bo tako na račun davkoplačevalcev prigrabil milijone.

Težava podnebnih sprememb je, da so neviden, dolgotrajen proces, ki zahteva napore in odrekanje več generacij, če želimo ustaviti posledice desetletij neomejenega izpuščanja toplogrednih plinov. Preganja nas sedanjost in skrbi bližnja prihodnost, vse drugo zavestno ali ne potiskamo iz misli. Zato morajo strahovi mladih (Američanov) pred prihodnostjo preseči strahove starih (Američanov), da bi izgubili sedanje privilegije, preden bo premagan pogubni urok fosilnih lobistov.

Jasno je, da je že prepozno in da se ne bomo izognili vsem katastrofam. Toda človeštvo je optimistična, prilagodljiva in iznajdljiva vrsta. Z novimi tehnologijami, kot je izločanje ogljikovega dioksida iz zraka, je še vedno mogoče omejiti posledice. Svet mora le preživeti sedanje onesnaženje v Washingtonu in upati, da bodo največje gospodarstvo kmalu usmerjali ljudje, ki razumejo, kaj je na kocki.