Porajmos ali samudaripen?

Tudi v Sloveniji 2. avgusta že več let zaznamujemo mednarodni dan spomina na romski genocid – samudaripen. Tega dne leta 1944 zvečer so nacisti izpraznili »cigansko taborišče« – Zigeunerlager v Auschwitz - Birkenauu in okoli 4200 do 4300 Romov (in Sintov), moških, žensk in otrok, ki so ostali v taborišču, naložili na tovornjake in odpeljali v plinske celice.

Trajalo je precej let, da so se romske organizacije javno oglasile in da je romski genocid začel prihajati v javni spomin in javni diskurz. O tej še vedno odprti tematiki so začele nastajati tudi prve znanstvene raziskave in študije. V nekdanjem koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen se je 27. oktobra 1979 zbrala skupina nemških Romov, da bi se poklonili spominu na svoje žrtve holokavsta. Za organizacijo tega prvega večjega dogodka in spominske javne manifestacije so se združile tri skupine, in sicer Verband Deutcher Sinti, mednarodna Romani Union in neromska Die Gesellschaft für bedrohte Völker. Na manifestaciji so sodelovali tudi romski predstavniki iz Francije, Anglije, Švice, Skandinavije, Belgije, Nizozemske, Jugoslavije, Grčije in Italije. To so bili prvi začetki spominjanja na tragedijo romskega in sintskega prebivalstva med nacifašizmom na stari celini. Nastali so solidni nastavki, ki so privedli do mednarodnega dneva spomina na romski genocid (do nedavnega smo bolj uporabljali termin romski holokavst).

Nacistični genocid nad Romi in Sinti: v senci holokavsta in pozabe?

Romski genocid smo tudi v Sloveniji do nedavnega označevali z izrazom porajmos, kar pomeni uničenje. Mnogi zgodovinarji in predvsem romologi ter antropologi se s tem niso najbolj strinjali in so predlagali izraz samudaripen, kar pomeni množični umor ali množično ubijanje. Zanimivo je, da je bil izraz samudaripen prvič javno uporabljen že v sedemdesetih letih minulega stoletja v takratni Jugoslaviji v kontekstu preučevanja množičnega ubijanja Romov in Sintov v nemškem uničevalnem taborišču Auschwitz - Birkenau v okupirani Poljski in v koncentracijskem (uničevalnem) taborišču Jasenovac v ustaški NDH. Izraz je sicer lep čas ostajal v ozadju porajmosa, ki ga je uporabljalo tudi slovensko zgodovinopisje. Glede na raziskane in potrjene nove razsežnosti romskega genocida pa je zdaj že več let v javni in strokovno- -znanstveni uporabi izraz samudaripen. Uporablja ga tudi Mednarodna romska zveza, saj izraz označuje masovno ubijanje in uničevanje Romov med drugo svetovno vojno.

Romski spominski center v Uštici navaja še dva izraza za romski genocid, in sicer kali traš (črni strah) in berša bibahtale (nesrečna leta). Svoje poimenovanje genocida imajo tudi Sinti, ki ga označujejo kot sintegre holokausto. Najbolj zloglasna nemška nacistična taborišča Auschwitz - Birkenau, Treblinka, Sobibor, Majdanek, Chelmno, Belzec in druga so delovala kot učinkovite »tovarne smrti« z industrijskim načinom množičnega ubijanja ljudi. Poleg Judov tudi Romov, Slovanov in drugih manj vrednih ras.

Za nekdanjo Jugoslavijo je bil kraj nesrečnega konca tisoče Romov ustaško koncentracijsko (uničevalno) taborišče Jasenovac. Natančno število romskih žrtev v Jasenovcu še vedno ni znano. Kot je pred časom poudaril raziskovalec in dober poznavalec romskega genocida prof. dr. Danijel Vojak iz Zagreba, novih podatkov o popisu romskih žrtev nimamo. Srbski romolog dr. Dragoljub Acković je v knjigi Samudaripen Roma u Nezavisnoj Državi Hrvatskoj izpostavil številko do 100 tisoč ubitih Romov v celotni NDH. Torej tudi v drugih taboriščih medvojne ustaške države, ne samo Jasenovcu. To število se po mnenju nekaterih hrvaških romologov, tudi dr. Vojaka, vseeno zdi pretirano. Po popisu romskih žrtev Jasenovca je bilo ubitih 16.173 Romov in uradnih sprememb te številke za zdaj še nimamo.

Obeležujemo dan spomina na genocid nad Romi

Dr. Acković opozarja, da so bili Nemci zelo pedantni in so vodili točne sezname taboriščnikov, česar pa za ustaška taborišča v NDH ni mogoče trditi. Seznami so bili pomanjkljivi. Navaja pa 57 načinov ubijanja Romov. Hrvaški romologi in raziskovalci romskega genocida že dosledno uporabljajo novo terminologijo, to je samudaripen in ne romski holokavst ali porajmos, kar se v nekaterih znanstvenih krogih po Evropi še vedno uporablja. Novi terminologiji se bomo morali prilagoditi tudi v Sloveniji, saj se zadnja leta s temi dolgo časa povsem zamolčanimi temami poglobljeno ukvarjamo.

Od približno 23 tisoč Romov in Sintov, deportiranih v Auschwitz oz. Auschwitz - Birkenau, jih je okoli 21 tisoč umrlo ali bilo umorjenih v plinskih celicah (vključno z več kot 370 otroki, ki naj bi se tam rodili). Dr. Dragoljub Acković pa navaja številko 22.500 ubitih Romov in Sintov v Auschwitz - Birkenauu. Kot asocialni zaporniki so bili označeni s črnimi trikotniki. Od konca maja 1943 do avgusta 1944 je bil v »ciganskem taborišču« glavni zdravnik dr. Josef Mengele. Po naročilu Inštituta za antropološke in biološko-rasne raziskave Inštituta Kaiser Wilhelm v Dahlemu se je lotil antropoloških študij različnih rasnih skupin, predvsem Romov in Sintov.

***

dr. Marjan Toš,

Lenart v Slovenskih goricah