SOS – gradnja kanalizacijskega kanala C0
V Ljubljani ni potrebno kloriranje pitne vode, tako kot je to potrebno v veliki večini mest po svetu. Zato se moramo zahvaliti modrim veljakom mestne uprave nekako pred stoletjem, ko so naročili izdelavo urbanistične karte za širitev Ljubljane.
Izbran je bil načrt arhitekta Maksa Fabianija. Predlagal je, naj se mesto iz centralnega poselitvenega jedra širi v smeri mestnih vpadnic: ob Celovški cesti proti Gorenjski, ob Tržaški cesti proti Primorski, ob Dolenjski cesti proti Zasavju in Dolenjski, ob Slovenski cesti proti Štajerski in Koroški. Te poselitvene krake je umestil v obstoječo kmetijsko krajino prostranih polj, travnikov in zelenjadarskih nasadov. Tudi nadaljnjih sto let so prav vsi urbanistični plani vse do danes upoštevali to osnovno regulacijo pozidave.
Zeleno zaledje daje vsestranske koristi za zdravo bivanje, predvsem je pomembno zaradi zraka in vode. Dvignjeno, hribovito, redko poseljeno, z gozdom poraščeno okoliško hribovje je rezervat hladnega, čistega, s kisikom bogatega zraka, in ta se spušča skozi vlažno zeleno krajino in ventilira mesto. Enako je tudi za pitno vodo potreben ta odprti zeleni prostor. V primeru vode je najpomembnejši severni krak s savskim povirjem, kjer se podtalnica pretaka skozi debele sloje prodnikov, peska in mivke ter se steka v vodarno v Klečah. Doslej je Ljubljani uspelo ohraniti rezervat za pitno vodo in zato zelo preseneča odločitev o gradnji kanalizacijskega voda C0. Kaj se je zgodilo? Pred leti zgrajena velika zbirna čistilna naprava je bila načrtovana za večji dotok fekalij in zato pravijo, da ne deluje optimalno. Zaradi tega je baje grozila denarna kazen. (To je izvirni greh, ki ga pa niso poskusili rešiti z dotokom iz južne ali vzhodne smeri?) Zato se je pojavila ideja, naj se vodi fekalije iz severnega dela Ljubljane. Prejšnji grožnji se je pridružila morebitna še večja kazen zaradi nedokončane investicije kanala. Ljubljana se je znašla v primežu denarne kazni in v veliki strokovni negotovosti.
Na tem mestu se obračam na mag. Tomaža Ogrina, dolgoletnega aktivista in kompletnega poznavalca okoljevarstvene problematike, da bi pomagal združiti moči in vedenje številnih nevladnih organizacij in jih priključiti podpori NIJZ, delu zdravnikov iz UKC, velikemu delu univerze in še številnim drugih strokovnjakov, ki se odločno zavzemajo za ustavitev gradnje tega kanala. V televizijskem soočenju pri Vidi Petrovčič je mag. Ogrin namignil, da bi bili slovenski okoljevarstveniki morda dovolj močni, da bi nam v Bruslju izposlovali dolgoročnejše, ugodnejše odplačevanje. Navsezadnje so tu nova dejstva; pojavila se je varnostna grožnja, prav tako lahko rečemo, da je »izbruhnil« problem suhih rek in stanje evropske nizke podtalnice je katastrofalno. Mag. Ogrinu bi uspelo, da se kanal C0 iztrga iz primeža politike, ki hoče problem kanala zmanjšati in ga pripisati »dribljanju« med levim in desnim polom politike.
Mag. Tomaž Ogrin ima v Sloveniji veliko strokovno in moralno avtoriteto in si ga ne bi mogla prisvajati nobena politična opcija. Pomagal bi nam presoditi med dolgoročno in varno zaščito pitne vode in med kratkoročno, za trenutno politiko ugodnejšo lagodno privolitvijo v izgradnjo in v lahkomiselno predajo v usodo, »pa bo, kar bo«.
