Izraelska sodišča ne bodo obsodila niti enega vojaka ali generala

O hudih slabostih zadnje različice zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) sem že pisal (Ob novem predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja, Delo, 1. februarja 2025). Na devet povsem konkretnih opozoril na nesprejemljive določbe zakona predlagatelji niso odgovorili. Na svoj prezirljiv, nespoštljiv način pa Andrej Pleterski v pismih bralcev ponovno oporeka pravici zdravnikov, da oblikujemo svoja etična stališča. Ne zaradi njega, pač pa zaradi drugih bralcev naj pojasnim, kakšen je odnos med etiko in pravom.

Nihče, pa naj je zdravnik, medicinska sestra, vojak, policist ali predsednica države, ne sme storiti ničesar, kar zakon prepoveduje. Etika pa lahko odklanja dejanja, ki jih zakon dopušča. Vse, kar je v skladu z zakonom, torej ni avtomatično tudi v skladu z etiko. Prepričani smo lahko, da izraelska sodišča ne bodo obsodila niti enega vojaka ali generala, ki sodelujejo v grozodejstvih v Gazi, vse se dogaja v skladu z izraelsko zakonodajo – pa je vendar jasno, da gre za izjemno neetično ravnanje. In tudi če bo ZPPKŽ sprejet, bomo mnogi zdravniki vztrajali pri svojem etičnem kodeksu. Absurden je torej očitek, da se zdravniki postavljamo nad zakon in da rušimo pravno državo.

Pleterskemu v njegovi vzvišenosti ni pomoči. Vsem ostalim, predvsem poslancem državnega zbora, pa priporočam, da ponovno skrbno preberejo moj februarski članek. Spoštovane poslanke in poslanci, nikamor se ne mudi. Prav nikomur ne koristi sprejem zakona, ki ima tako očitne slabosti.