Veš, zdravnik, svoj dolg?

Zdravniku Marjanu Hrušovarju (Delo, Pisma bralcev, 28. junija) sem hvaležen za iztočnico, ker me je opomnil, da si želi več podatkov o etičnih pristopih paternalističnih zdravnikov, in mi predlagal, da čitam vsebine, ki sta jih o pravno-etičnih vprašanjih pripravila Matjaž Zwitter in Komisija RS za medicinsko etiko (KME), ki ji načeluje Božidar Voljč.

Zadnjih sedem let zelo skrbno sprotno spremljam vse objave, ki so kakorkoli povezane s pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja (PPKŽ), marsikaj pogledam tudi za nazaj. Zato sedaj opozarjam na članek iz leta 2017, katerega avtorji so Matjaž Zwitter, Zvonka Zupanič Slavec, Božidar Voljč, Etika za zaščito šibkejšega – Ob prenovi Kodeksa zdravniške etike (KZE) (https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/issue/view/199).

Tam najdemo nekaj temeljnih poudarkov o pravno-etičnih vprašanjih. Pri odnosih v zdravstvu nekateri kot šibko stran vidijo le bolnika. To poenostavitev so si dovolili pri sprejemanju Zakona o pacientovih pravicah (ZZDej) (prav tam, str. 5). To avtorji občutijo kot krivico, kajti Ni tako redko, da je zdravnik tista šibka stran, na kateri se lomijo vse slabosti našega zdravstva (prav tam, str. 6). In ker je KZE namenjen šibkejšemu, mora v korist zdravnikov popraviti tisto, kar je »zagrešil« (ZZDej). Ali prenovljeni KZE lahko daje priporočila, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo? Da (prav tam). Avtorji so ponosni na protizakonitost KZE! To je ponos nekoga, ki je prepričan, da je zaradi poklica, ki ga opravlja, nad zakonom. Lahko, da paternalistični zdravniki temu ploskajo, za vse, ki verjamemo v pravno državo, pa je to njeno rušenje.

In od kod opisana etika, ki gradi na pokroviteljstvu avtoritet? Etika slovenskih zdravnikov je bila od nekdaj del univerzalnega krščanskega medicinskega etosa (prav tam, str. 3). Krščanski etos pa formalizira Katekizem Katoliške cerkve. Na tem torej temelji KZE in s tem mnenja KME, ki ima za vsak primer v svoji sestavi tudi moralnega teologa Katoliške cerkve.

Nisem pozabil Zwittrovega nasveta bolnikom, ki prosijo za PPKŽ, naj pojedo zdravila, ki jih imajo doma, saj vedo, kaj bo potem, in naj s tem ne obremenjujejo zdravnikov. To je povedal vsej slovenski javnosti na prvem programu Televizije Slovenija. Zato je nasvet na dobri poti, da ponarodi kot paternalistično pomanjkanje sočustvovanja s trpečimi.

In če naj bi se zgledovali po stališčih KME, je pomembno, kakšno stališče ima KME o različici Zakona o PPKŽ, ki je trenutno v zakonodajnem postopku. Svojega uradnega stališča o tem KME do danes ni objavila. Še več. KME je bila uradno povabljena, da predstavi svoje stališče na seji Komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide Državnega sveta ter na seji Odbora za zdravstvo Državnega zbora, ki sta bili v zadnjih dveh tednih.

Niti Božidar Voljč niti kateri drug zastopnik KME se sej ni udeležil, tudi o opravičilu nismo slišali. Poraja se misel, da gre za sistematično izmikanje in namenski molk. Ali to pomeni, da bodo sedaj umolknili tudi vsi tisti, ki uzakonitvi PPKŽ še vedno nasprotujejo? Sta zato umolknila Radko Komadina in Pavel Poredoš? Kakorkoli, na obeh omenjenih sejah je predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) uvodoma povedal, da podpirajo stališče KME?!

Katero stališče? Pozna ZZS neko tajno stališče KME, ki ga javnost ne pozna? Ali pa gre za izjavo, ki je bila izrečena po inerciji? Koga sploh zastopa ZZS? Po izjavi njene direktorice pred dobrim letom bo posvetovalni referendum odgovoril tudi na vprašanje, v kolikšni meri zdravniki podpirajo PPKŽ. Glede na rezultat referenduma večina zdravnikov PPKŽ podpira. Kaj torej ZZS sploh sporoča? Pred nami se izrisujejo obrisi mnenjskega kaosa, ki sramotijo zdravniški poklic.

***

Prof. dddr. Andrej Pleterski, znanstveni svetnik, zaslužni raziskovalec ZC SAZU.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.