»Osreči tiste, ki so blizu tebe, in tisti od daleč bodo sami prišli.« Tako pravi starodavni kitajski rek, ki je v primeru slavne igralke
Zhao Wei nenadoma dobil malce drugačen pomen. Igralka je osrečila na desetine milijonov oboževalcev, ki so jo več kot dve desetletji spremljali na družbenih omrežjih. Z imetjem, vrednim več kot milijardo dolarjev, je osrečila tudi svojo družino.
Nato pa so sami prišli tisti od daleč, tisti s samega vrha komunistične partije. Zhao Wei je skoraj čez noč izginila z interneta. Pred natanko mesecem dni so vse, kar je bilo povezano z njo, preprosto izbrisali. Nihče ne ve, zakaj. Vsi po vrsti pa slutijo, da je bila izbrana kot najboljši primer tistega, čemur partijska propaganda od nedavnega pravi »nezdrava kultura slave«.
Ker hoče partijska cenzura svoji javnosti pokazati, da je vse življenje velikih zvezd odvisno izključno od nje, je 46-letna Zhao, ki so jo dvakrat razglasili za najlepšo žensko in najmanj sedemkrat nagradili kot najboljšo igralko, poniknila brez pojasnila. Nekaj dni po tem, ko je bila izbrisana, so se začele širiti govorice, da je z zasebnim letalom pobegnila v Francijo, v enega od svojih gradov v Bordeauxu. Vendar je igralka na instagramu vse zanikala in dejala, da živi pri starših v Pekingu. A tudi to sporočilo je v nekaj urah izginilo z omrežja.
Zvezde, ki skrivnostno ugašajo
Zhao Wei je na Kitajskem velika zvezdnica. No, vsaj bila je. Prvič je zablestela v televizijski seriji
Moja draga princesa, v kateri je igrala nedolžno polpismeno sirotico Xiaoyanzi, ki pa naključju postane princesa na dvoru cesarja
Qianlonga. Z vsako naslednjo vlogo je postajala televizijski in filmski idol vedno več gledalcev, kmalu za tem, ko se je leta 2008 poročila nepremičninskim tajkunom
Huang Youlongom, pa se je Zhao izkazala tudi s svojo poslovno nadarjenostjo. Skupaj z možem je vlagala v filmsko industrijo, tehnološke projekte in seveda nepremičnine. Kaj kmalu so jo tako začeli primerjati z
Reese Witherspoon, ki se je dokazala kot igralka - v svoji zbirki nagrad ima oskarja -, pa tudi kot ena od Forbesovih 100 najvplivnejših žensk sveta. Ponaša se z zelo uspešnimi poslovnimi projekti.
Kaj je pravzaprav greh Zhao Wei? Najverjetneje to, da je postala kultna zvezdnica z več kot 86 milijoni sledilcev na družbenem omrežju weibo, kar je kitajska alternativa twitterja. Število njenih oboževalcev se je preveč približalo številu članov komunistične partije. In že to je bilo dovolj, da je partijsko vodstvo vsem bogatim in slavnim Kitajcem poslalo opozorilo, da sije na kitajskem nebu samo pet zlatih zvezdic. Tistih na državni zastavi, ki predstavljajo delavce, kmete, vojake in revolucionarne intelektualce, zbrane okoli velike zvezde, simbola same partije.
Število njenih oboževalcev se je preveč približalo številu članov komunistične partije.
»Brisanje« ljudi z interneta in celo iz administrativne baze podatkov ni na Kitajskem nič novega. Leta 2018 je v temo potonila slavna igralka
Fan Bingbing. Po številnih ugibanjih, kje bi lahko bila, se je končno pojavila po nekaj mesecih, a le toliko, da se je zaradi utaje davkov opravičila državi in ljudstvu. Razsodili so, da mora plačati več kot 70 milijonov dolarjev dolga do države, nato pa se pravzaprav ni nikoli več pojavila. Njena kariera se je končala.
Še nekaj zvezd je izginilo s kitajskega neba, in to brez kakšnih posebnih pojasnil in podatkov, kaj počnejo zdaj, kje živijo in kako prenašajo nasilno ločitev od oboževalcev. Kadar se je to zgodilo, je iz partijskih glasil vedno prišlo sporočilo: vsi ti slavni, predvsem pa vsi ti bogati Kitajci so bolj proizvod komunistične partije kot svoje lastne nadarjenosti. In zdaj je te predstave konec.
Državni urad za kibernetski prostor, ki nadzira internet znotraj Velikega zidu, je 27. avgusta izdal »obvestilo« o boju proti »kaosu«, ki vlada v »krogih oboževalcev« domačih filmskih in estradnih zvezdnikov. Prepovedano je kultno oboževanje slavnih osebnosti, piše v razglasu. Obnašanje oboževalcev je treba »uskladiti z vrednotami komunistične partije«.
Za partijo je največji problem prav premočan vpliv, ki ga imajo slavni na mlade ljudi. Ko je začela Zhao Wei sodelovati z Japonsko in Tajvanom, ki sta za kitajsko diplomacijo izjemno sporni območji, ji ni bilo treba spregovoriti niti besede, pa vendar so se začeli milijoni njenih oboževalcev spraševati o smiselnosti nacionalizma in nasploh celotne državne politike podpihovanja nacionalistične napetosti.

Pred natanko mesecem dni je bilo vse, kar je bilo povezano z Zhao Wei, preprosto izbrisano z interneta. FOTO: Shutterstock
Urejanje interneta je hkrati del napada na velike internetne družbe, katerih ustanovitelji in lastniki so prav tako postali zvezdniki. V nekem trenutku se je zdelo, da kitajski privrženci Alibabe bolj verjamejo tistemu, kar govori
Jack Ma, ustanovitelj te družbe, kot tistemu, kar govori partijski voditelj
Xi Jinping. Prav zaradi tega je tudi Ma padel v nemilost. Pahnili so ga na obrobje, če že ne povsem umaknili iz javnega življenja.
Globoka preobrazba
Kitajski viri domnevajo, da sta Jack Ma in Zhao Wei naredila največjo napako s tem, ko sta se zbližala. Ne le da sta se spoprijateljila, temveč sta Zhao in njen mož postala največja delničarja enega od skladov Majeve finančne mreže. Združevanje slavnih in bogatih, ki so vsak na svoj način zgled številnim mladim Kitajcem, je postalo za partijsko vodstvo zastrašujoče, skorajda anarhistično.
A kam vse to vodi? Kako daleč bodo šli s pregonom zvezdnikov in tajkunov, ki so skoraj do včeraj uživali zaščito zasebnosti in vse ugodnosti prostega trga? Je mogoče, da si želi Xi kitajsko mladino popeljati v še eno veliko kulturno revolucijo?
Odgovor bomo izvedeli na šestem plenumu 19. sklica centralnega komiteja komunistične partije, ki je napovedan za november in na katerem bodo glavna tema partijske zgodovinske izkušnje in glavni uspehi, doseženi v sto letih njenega obstoja. Na njem bodo sprejeli tretjo »resolucijo o zgodovini«.
Prva so sprejeli leta 1945 v revolucionarnem oporišču Yan'an. V njej je
Mao Zedong postavil ideološke tirnice, ki ne le da so vodile v zmago nad Kvomintangom (Nacionalistično stranko), temveč so dve desetletji pozneje državo pahnile v kulturno revolucijo. Druga resolucija je leta 1981 Kitajsko vrnila na prejšnjo pot, kulturno revolucijo razglasila kot napačno potezo in odgovornost zanjo pripisala predvsem Mau.
Zdaj znova poteka globoka preobrazba, navajajo kitajski viri. Čeprav je težko verjeti, da bi se lahko ponovilo kaj podobnega kulturni revoluciji, v kateri je bilo ubitih ali v samomor prisiljenih več sto tisoč, morda celo milijon ljudi, se v partijskih glasilih že oglašajo ultralevičarji, ki partijsko vodstvo podpirajo v obračunu s »kapitalistično kliko« in »razvajenimi zvezdniki«. Ti menda kvarijo zavest mladih in jih odvračajo od partijskega duha samožrtvovanja in pripravljenosti na trpljenje.
Da bi bila vsa ta kampanja uspešna, tretja resolucija o zgodovini pa sprejeta, bo moralo partijsko vodstvo izbrisati celo vrsto stvari. Filme, v katerih nastopa Zhao Wei ali je imela v njih vlogo producentke, so že izbrisali z nekaterih internetnih strani, tako kot so umaknili njene fotografije, življenjepise, intervjuje in izjave. Kaj na vse to pravijo oboževalci? Nikjer ne morejo izraziti svojega začudenja ali nezadovoljstva, ker je tudi njihov kibernetski prostor pod nadzorom. Preostaja jim edino pozaba.
Kaj na vse to pravijo oboževalci? Nikjer ne morejo izraziti svojega začudenja ali nezadovoljstva, ker je tudi njihov kibernetski prostor pod nadzorom.
Če boste Kitajce, ki so bili rojeni v tem stoletju, čez nekaj let vprašali, kdo je Zhao Wei ali Jack Ma, bodo zmigovali z rameni. Kdo bo takrat njihov idol, je težko napovedati, vsekakor pa bodo imeli usta polna partijskih floskul in bodo prisegali na socializem.
Komentarji