Kustos Tomaž Lazar iz NMS nam pripoveduje o starih igračah, Klavdija Höfler iz inštituta za razvoj igrač o sodobnih.

Galerija
Za dobro ped velike lesene marionete so prišle iz potujočega lutkovnega gledališča, pravi kustos v Narodnem muzeju Slovenije dr. Tomaž Lazar. FOTO Jože Suhadolnik
Svet so preplavile igrače. Morda so celo oživele, kakor smo videli v filmih, in ga zavzele. Tako je vsaj videti v tem predprazničnem času, ko je marsikateri odrasli pred zahtevno nalogo, da mora poiskati prav tisto igračo, ki je zapisana v pismu za Božička ali dedka Mraza. V sodobni družbi je igra na seznamu otrokovih pravic in (dobra) igrača tudi pripomoček, ki spodbuja njegovo domišljijo, spretnost in talente. »Takšno razmišljanje se je uveljavilo po drugi svetovni vojni. Še pred sto leti igra ni štela za koristno preživljanje časa,« pripoveduje kustos Narodnega muzeja Slovenije (NMS) zgodovinar dr. Tomaž Lazar, ko se razgledujemo po sobi, ki so jo v muzejski stavbi na Metelkovi ulici namenili igračam. Ustanoviteljico in direktorico zasebnega Inštituta za razvoj igrač Klavdijo Höfler pa ...
Komentarji