Čedalje bolj cenimo unikatne izdelke in masivni les

Različne organizacije, tako delodajalske kot institucije v okviru države, z različnimi ukrepi in dejavnostmi poskušajo v lesno industrijo privabiti več mladih. Stavbni in pohištveni mizarji so med 38 poklicnimi panogami, ki se pomerijo na tekmovanju EuroSkills. Letos bosta Slovenijo v njem zastopala Matic Domadenik in Vid Gomaz.

Oba prihajata z višje strokovne šole za les in oblikovanje Maribor. Na pobudo profesorja sta se lani jeseni udeležila tekmovanja Slovenia Skills v okviru Celjskega sejma MOS. Dogodek organizira Center RS za poklicno izobraževanje (CPI) s finančno podporo iz sredstev v programu Next Generation EU ter ministrstva za vzgojo in izobraževanje in velja kot predizbor za udeležbo na tekmovanju na evropski ravni, zato dogodka potekata izmenično vsako leto. Namen je promocija poklicnih spretnosti, povečanje prepoznavnosti ter ugleda poklicev, ki izhajajo iz poklicnega in strokovnega izobraževanja, ter spodbujanje odličnosti v teh poklicih.

Domadenik in Gomaz bosta kot zmagovalca Slovenia Skillsa vsak v svoji kategoriji septembra odpotovala v dansko mesto Herning in se s preostalimi skoraj 600 tekmovalci, mladimi strokovnjaki iz 38 panog pomerila v večdnevnem preizkusu v poklicnih spretnostih. Slovenijo bodo poleg njiju zastopali še zmagovalci v devetih drugih poklicih. Oba pričakujeta, da na tekmovanju ne bosta le pokazala svojih znanj in spretnosti, ampak da se bosta tudi sama veliko naučila. »Zanimivo bo videti, kako se bodo sovrstniki, ki bodo tako kot jaz tekmovali v spretnosti pohištvenega mizarstva, lotili naloge. Šele ko bomo prišli na dogodek, bomo izvedeli, kakšna bo,« pravi Vid Gomaz, ki ga v svojem poklicu najbolj navdušuje to, da omogoča ustvarjanje, delo z rokami ter da imajo izdelki, ki jih naredi, uporabno vrednost.

Matic Domadenik pa ocenjuje, da bo tekmovanje tudi pomembna lekcija iz veščin, ki mu bodo v življenju prišle zelo prav. Na primer delo pod stresom: »Tega je na tekmovanjih zelo veliko, saj nalogo opravljaš pred množico, ki hodi mimo, vsakdo ti gleda pod prste. Potem je tu še sposobnost organizacije dela in časa, ki ga ne bo veliko, prav tako se je treba znajti v situacijah, ko ne gre vse po načrtu. Gotovo se bo zgodilo, da ne bo šlo vse tako, kot si bom zamislil, in bo treba improvizirati, najti drugo rešitev,« razmišlja Domadenik, ki ga delo z lesom navdušuje, ker je to naravni material in zahteva veliko ročnih spretnosti, iz njega pa je mogoče ustvariti najrazličnejše stvari, zato delo ni enolično. Ob ustvarjalnosti, ki jo lahko pokaže, mu je pomembno tudi zadovoljstvo kupca, ki ima z izdelkom neko zadoščenje, da je njegov izdelek unikat.

Družinska tradicija

Oba izhajata iz družin, v katerih se z lesom že ukvarjajo, tako da ju ta material obkroža že od otroštva. Pri Domadenikovih so se do zdaj ukvarjali z izdelavo streh, grobim razrezom lesa, on se je začel ukvarjati z mizarstvom. Vid pa pove, da imajo doma kmetijo in žago, zato je bila izbira srednje šole zanj preprosta. Danes je zadovoljen, da se je tako odločil, in dodaja, da je njegov mlajši brat postal gozdar.

V slovenskem lesu vidi velik potencial, ki se ga še premalo zavedamo. Preveč ga izvozimo, pravi, premalo znamo gospodariti v naših gozdovih, ne nazadnje še ne znamo prav ceniti masivnega lesa ter izdelkov iz njih. Zadnje se sicer nekoliko spreminja, ugotavlja z zadovoljstvom, Domadenik pa dodaja, da so ravno unikatni izdelki, narejeni po željah strank, tista prednost, ki jo lahko ponudijo mizarji. To je njihova konkurenčna prednost pred velikimi podjetji z avtomatizirano proizvodnjo. »Mizarji bomo vedno imeli delo. Ljudje moramo iz nečesa jesti, potrebujemo mize in nekje moramo spati,« je slikovit Gomaz. Prepričan je, da bo v času, ko nekateri poklici izginjajo in drugi postajajo vse pomembnejši, mizarstvo ostalo.