Slovenci smo včasih še prehudi improvizatorji

Šele ob koncu intervjuja, ki sva ga opravila po telefonu, je priznal, da sem ga zmotil med dopustom. A to zanj ni nobena posebnost. Srečko Šestan, od leta 2012 poveljnik civilne zaščite, je vseskozi dosegljiv, v teh dneh pa najbrž še posebno – začetka avgusta izpred dveh let še lep čas ne bo pozabil ...

Pogovarjava se natanko dve leti po uničujočih poplavah, ki so Slovenijo prizadele v noči na 4. avgust. Kako pogosto se spominjate tistega dne?

Zelo pogosto, tako rekoč ob vsaki vremenski napovedi, še posebej kadar se nam obetajo obilnejše padavine ali kaj drugega, kar bi lahko povzročilo preglavice. Takoj se slišim z Janezom Polajnarjem, vodjem oddelka za hidrološke prognoze na Arsu, in dežurnim meteorologom Branetom Gregorčičem. O njiju ne morem stoodstotno trditi, toda skoraj prepričan sem, da se vsi trije spomnimo tistega poletja. Napoved pred 4. avgustom je bila skrb vzbujajoča, ampak tako obsežnih in uničujočih posledic ni mogel predvideti nihče.

Srečko Šestan: Odločitev za napotke za primer vojne je politična

Vas je v vmesnem obdobju kdaj zaskrbelo, da nas čaka kaj podobnega ali celo hujšega, pa smo jo nato srečno odnesli?

Ne, slabših napovedi ni bilo, kljub temu pa sem bil nekajkrat resno v skrbeh. Ob nekaterih napovedih se je zdelo povsem mogoče, da bi se na določenih lokacijah – nikoli na tako obsežnem območju kot predlanskim, pa vendar bi utegnile biti posledice zelo resne – lahko zgodilo nekaj podobnega. K sreči se ni.