Več kot 670 prostovoljcev posadilo deset tisoč dreves
Drugo leto zapored so na petih lokacijah po Sloveniji izvedli prostovoljsko akcijo pogozdovanja v vetrolomu poškodovanih gozdov.
Odpri galerijo
Glavni cilj akcije je javnost obveščati o pomenu ohranitve gozdov in narave. FOTO: Blaž Samec
V akciji, ki jo je skupaj s partnerji izvedla družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), je skupaj sodelovalo preko 670 prostovoljcev. Ti so na na petih lokacijah po Sloveniji: v Kočevju, na Ravniku pri Logatcu, na Lovrencu na Pohorju, na Ravbarkomadi pri Postojni in na Koči Mladiki pri Postojni na površini okoli petih hektarjev skupno posadili deset tisoč sadik gozdnega drevja - smreke, macesna, bukve, češnje, hruške in lesnike. Vseslovenska akcija pogozdovanja z naslovom Pomladimo gozdove se je začela ob v soboto od deveti uri dopoldan.
Na Lovrencu na Pohorju je v akciji sodelovala tudi Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »Takšne akcije so dober način za ozaveščanje o pomenu gozdov. Še posebej sem vesela, da se je akciji pogozdovanja združilo toliko različnih institucij in da tukaj vidimo takšno medgeneracijsko pestrost,« je zbrane nagovorila ministrica in dejala, da si želi, da bi tudi zasebni lastniki v čim večjem številu pristopili k obnovi poškodovanih gozdov. Pri obnavljanju v ujmah poškodovanih gozdov je sodelovalo tudi veliko mladih, med njimi študentje in dijaki gozdarstva.
Akcijo Pomladimo gozdove 2019 so podprli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zveza tabornikov Slovenije. Skrb za gozdove sodi med primere medgeneracijskega sodelovanja.
Letošnja udeležba, ki je presegla vsa naša pričakovanja, jih je utrdila v zavezi, da bo akcija pogozdovanja postala tradicionalna, so zapisali. Njen glavni cilj je javnost obveščati o pomenu ohranitve gozdov in narave. Do ponovne vzgoje kakovostnih gozdov, ki so zaradi podnebnih sprememb vedno bolj podvrženi naravnim ujmam, lahko pridemo samo ob sodelovanju gozdarske stroke, lastnikov gozdov in širše družbene skupnosti. »Z obnovo poškodovanih gozdov ohranjamo tudi številne funkcije gozda, ki so ključnega pomena za naša življenja,« je dejal direktor SiDG Zlatko Ficko.
Na površini okoli pet hektarjev gozdov so posadili skupno 10 tisoč sadik gozdnega drevja - smreke, macesna, bukve, češnje, hruške in lesnike. FOTO: SiDG
Oktobra lani, ko je SiDG prvič organiziral akcijo pogozdovanja, je v akciji sodelovalo okoli 400 prostovoljcev. Največ, okoli 240, je tudi tokrat sadilo v Kočevju, so v sporočilu za javnosti zapisali iz SiDG.
Akcijo Pomladimo gozdove 2019 so podprli Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov in Zveza tabornikov Slovenije. Skrb za gozdove sodi med primere medgeneracijskega sodelovanja.
Javnost obveščati o pomenu ohranitve gozdov in narave
Letos se je akcije udeležilo več prostovoljcev kot lani. FOTO: SiDG
Od žledoloma do danes je bilo posajenih okoli 600 hektarjev zasebnih in državnih gozdov z okoli 1,5 milijona sadik gozdnega drevja. V državnih gozdovih je v letošnjem predvidena obnova s skupaj 850.000 sadikami, od tega se 650.000 sadik nanaša na ob
Škoda, ki so jo naravne ujme v zadnjih petih letih povzročile v slovenskih gozdovih, je presegla 16 milijonov m3 poškodovanih dreves. Prizadetih je bilo okoli 65 odstotkov slovenskih gozdov. Po naravni poti se bo obnovilo 95 odstotkov poškodovanih gozdov, na preostalih ogolelih površinah pa bo potrebna obnova s sadnjo.
