Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Covid-19 in osebe z imunskimi pomanjkljivostmi

Osebe z imunskimi pomanjkljivostmi in njihovi družinski člani naj dosledno upoštevajo priporočila, ki veljajo za splošno populacijo, ob tem pa še posebno pozorno v svoj vsakdanjik sprejmejo v tem članku opisana specifična dodatna navodila.
Za redne, rutinske kontrolne preglede naj najprej pokličejo zdravnika specialista in se pozanimajo, ali je v trenutnem stanju pregled res potreben. FOTO: Leon Vidic/Delo
Za redne, rutinske kontrolne preglede naj najprej pokličejo zdravnika specialista in se pozanimajo, ali je v trenutnem stanju pregled res potreben. FOTO: Leon Vidic/Delo
Alojz Ihan, Janez Tomažič
19. 3. 2020 | 06:00
19. 3. 2020 | 08:27
7:56
Osebe z oslabljenim imunskim sistemom so med trenutno potekajočo epidemijo covida-19 še posebno ranljive in izpostavljene. Zato je zelo pomembno, da te osebe dosledno upoštevajo vsa splošna navodila za preprečevanje širjenja okužbe z virusom, ki povzroča covid-19 (glejte spletno stran Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Pri tovrstnih pacientih je potek bolezni lahko hujši, začetni simptomi in znaki okužbe pa največkrat neznačilni (brez vročine ali kašlja).



Potencialno nevarnost za okužbo pacientov z okvaro imunskega sistema pa predstavlja obiskovanje različnih zdravstvenih ustanov, v katerih se zbirajo drugi, lahko tudi okuženi pacienti. Zato je zelo pomembno, da med epidemijo hodijo na kontrolne specialistične preglede le, če je to nujno in vedno po predhodnem dogovoru z ustrezno specialistično zdravstveno ustanovo.

Priporočamo v branje: »Vemo, da lahko kdo od nas tudi umre«

Za redne, rutinske kontrolne preglede naj najprej pokličejo zdravnika specialista in se pozanimajo, ali je v trenutnem stanju pregled res potreben. Zdravnik namreč na temelju bolnikove medicinske dokumentacije morda lahko oceni, da obisk ni nujno potreben v obdobju epidemije, in le izda elektronski recept za nadaljevanje zdravljenja, pregled pa bo bolnik opravil pozneje, v »varnejšem« obdobju. Priporočamo, da imajo taki pacienti zalogo zdravil za najmanj en mesec. Vedno naj imajo s seboj fotografijo svoje zdravstvene dokumentacije (diagnozo, izvid zadnjega obiska pri specialistu, seznam zdravil), kar je lahko v veliko pomoč denimo nadomestnemu zdravniku, ki bo ocenjeval njegov primer. V primeru samoizolacije ali karantene pa so seveda še kako uporabne najrazličnejše možnosti komunikacije z zdravnikom specialistom. Osebam z imunsko motnjo tudi svetujemo, naj čim bolj zmanjšajo neposredne stike z drugimi ljudmi. Vendar pa socialne povezave seveda morajo vzdrževati, da ostanejo mentalno zdravi in se tudi tako borijo proti bolezni in proti dolgočasju. Enako velja za njihove družinske člane.

Če je pri osebah z oslabljenim imunskim odzivom bris nosnega in ustnega dela žrela negativen na novi koronavirus in gre hkrati za utemeljen klinični sum na covid-19, je treba preiskavo ponoviti. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Če je pri osebah z oslabljenim imunskim odzivom bris nosnega in ustnega dela žrela negativen na novi koronavirus in gre hkrati za utemeljen klinični sum na covid-19, je treba preiskavo ponoviti. FOTO: Voranc Vogel/Delo


Za osebe s hudimi imunskimi motnjami (še posebno če so starejše od 65 let in/ali imajo pridružene nekatere kronične bolezni, na primer povečan krvni tlak in podobno), kot so onkološki pacienti (prejemajo zdravila, ki zmanjšajo imunost, denimo kemoterapijo, biološka zdravila, kortikosteroide in podobno ali hodijo na obsevanje), revmatološki paciente in druge, ki prejemajo biološka zdravila, glukokortikoide ali druga zdravila, ki zmanjšajo imunost (na primer metotreksat), osebe brez vranice, osebe, ki živijo s hivom, vse prejemnike presadkov (transplantatov) in tiste, ki iz najrazličnejših razlogov dolgotrajno prejemajo glukokortikoide (najpogosteje medrol), pa predlagamo, da so še posebno pazljive in se zadržujejo doma, če je le mogoče.

Potencialno jih najbolj ogrožajo svojci oziroma prijatelji, sosedje, ki morda skrbijo zanje. Tudi z njimi naj čim bolj omejijo stike. Kaže, da glukokortikoidi v obliki inhalacije ne povzročijo dodatnega tveganja za hujši potek covida-19. Zelo pomembno pa je, da osebe, ki prejemajo glukokortikoide (na primer medrol), na to opozorijo zdravnika, še posebno v dežurni službi, saj jih ta ne pozna. Pri hudo in kritično bolnih je to zdravilo treba vedno zamenjati z drugo učinkovino (hidrokortizonom). V primeru pojava pljučnice je treba pri teh bolnikih zmanjšati odmerke imunosupresivnih učinkovin, če je le mogoče, včasih pa jih je treba celo ukiniti.

Osebam z imunsko motnjo tudi svetujemo, naj čim bolj zmanjšajo neposredne stike z drugimi ljudmi. FOTO: Dejan Javornik
Osebam z imunsko motnjo tudi svetujemo, naj čim bolj zmanjšajo neposredne stike z drugimi ljudmi. FOTO: Dejan Javornik


Glede na slovenske nacionalne smernice zdravljenja covida-19, ki smo jih pripravili infektologi, pa ne glede na starost pri vseh osebah z imunsko motnjo in potrjeno boleznijo covid-19 z bolnikovim soglasjem uvedemo zdravila proti novemu koronavirusu, ki so se eksperimentalno izkazala za edino možno učinkovita. Vendar pa ta lahko neugodno součinkujejo z drugimi zdravili, pogosto tudi z imunosupresivnimi učinkovinami, ki jih bolnik prejema zaradi svoje temeljne bolezni. Zato je pogosto treba spremeniti odmerke temeljnih zdravil, nekaterih pa celo ne smemo uporabiti.

Če je pri osebah z oslabljenim imunskim odzivom bris nosnega in ustnega dela žrela negativen na novi koronavirus in gre hkrati za utemeljen klinični sum na covid-19, je treba preiskavo ponoviti. V primeru pojava kakršnihkoli, tudi minimalnih zdravstvenih težav (slabo počutje, nepojasnjena utrujenost, bolečine v mišicah, praskanje v žrelu), sploh pa ob zvišanju telesne temperature, kašlju in/ali težkem dihanju, naj tak bolnik takoj pokliče osebnega zdravnika (oziroma ob njegovi odsotnosti dežurnega zdravnika) in dosledno upošteva njegova navodila o morebitni diagnostiki novega koronavirusa. Številne pomembne informacije o covidu-19 lahko najdete v članku na spletni strani Dela in v minuli ponedeljkovi tiskani izdaji Covid-19: kaj medicinska stroka že ve in česa še ne avtorjev dr. Janeza Tomažiča in dr. Tatjane Avšič Zupanc.

Pri prenosu okužbe je pomemben tudi stik s predmeti in površinami, kot so mobilni telefoni, kljuke na vratih, tipke v dvigalu, denar in drugo.

Po dosedanjih podatkih kaže, da pri osebah, ki živijo s hivom in redno prejemajo protiretrovirusna zdravila, ni povečanega tveganja za hujši potek bolezni, če nimajo drugih pridruženih bolezni (bolezni srca in ožilja, še posebno zvišanega krvnega tlaka in sladkorne bolezni, pa tudi kroničnih pljučnih, ledvičnih, jetrnih bolezni in podobno) in ne sodijo v višjo starostno skupino. Pomembno je, da redno prejemajo protiretrovirusna zdravila in zaradi tega v njihovi krvi hiv ni zaznaven. Če pa okužba s hivom ni nadzorovana z zdravili in imajo v krvi nizko koncentracijo »obrambnih« celic CD4, obstaja nevarnost hudega in tudi kritičnega poteka covida-19. Vsem osebam s hivom torej priporočamo kar največjo previdnost.

FOTO: Voranc Vogel/Delo
FOTO: Voranc Vogel/Delo


Glede na sedanjo epidemiološko situacijo zaradi covida-19 in že izdane poostrene ukrepe epidemiologov in infektologov svetujemo, da osebe z imunskimi pomanjkljivostmi in njihovi družinski člani dosledno upoštevajo priporočila, ki veljajo za splošno populacijo, ob tem pa še posebno pozorno v svoj vsakdanjik sprejmejo zgoraj opisana specifična dodatna navodila.

***

Dr. Janez Tomažič Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL, Medicinska fakulteta UL
Dr. Alojz Ihan Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinska fakulteta UL

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine