Predstavitvena informacija
Domače ali eko? Kakšna je sploh razlika?
»Sam eko hrano ločim po veliko bolj pristnih okusih,« razloži Andrej Gnezda, potrošnik ekološke hrane. Največja razlika pa se skriva drugje.
Odpri galerijo
"Ekološka zelenjava in sadje, ki sta bila dan prej nabrana pri lokalnem kmetu, danes pa sta že na našem krožniku, sta bolj polnega okusa." FOTO: Getty Images
Kot ekološko ozaveščen potrošnik gotovo razlikujete med izdelki, ki so »domači« in eko. Kako bi bralcem razložili razliko?
Najlažje ekološko hrano prepoznamo po zelenem znaku za ekološko pridelavo ali po certifikatu, ki ga ima vsak pridelovalec in predelovalec razobešenega na vidnem mestu. Sam eko hrano ločim po veliko bolj pristnih okusih. Največja razlika pa ostaja očem skrita. In sicer, koliko različnih sredstev je lahko uporabljenih za pridelavo in predelavo konvencionalne hrane in kakšen vpliv imajo lahko na okolje ter ne nazadnje tudi na naše zdravje.
Kako dolgo že kupujete ekološke izdelke in kaj vas je vodilo v eko preusmeritev?
Ekološke pridelke in izdelke rastlinskega izvora kupujem že dobrih pet let. Morda je celo bolj na mestu vprašanje, kaj nas vodi v to, da kupujemo izdelke, ki niso ekološke pridelave. Cena za večino ljudi, ob upoštevanju, koliko denarja namenimo za nakupovanje nepotrebne potrošniške »krame«, ne more biti pravi razlog. Morda je težava v tem, da se premalo zavedamo, kako poteka ekološka pridelava hrane v primerjavi s konvencionalno. Zame je pomembno, da ekološka pridelava ne obremenjuje okolja s pesticidi, da se ne uporabljajo gensko spremenjeni organizmi. Vem pa, da so kmetje in tisti, ki predelujejo eko hrano, pod strogimi kontrolami, zato zaupam v ekološko hrano.
Ali zaupate ekološkemu certifikatu, zelenemu listu s pripisom »Kmetijstvo Slovenija«? Kje najpogosteje nakupujete eko živila?
Iskreno, na tržnico ne zaidem ravno pogosto, večkrat pridelke kupim neposredno na kmetijah ali pa v trgovinah. V zadnjih žal še vedno ni toliko ponudbe domačih ekoloških pridelovalcev, kot bi si želel, a certifikatom zaupam. Končno pa so ekološki kmetje po večini odprti za obiske in nakupe neposredno na kmetijah in vsak potrošnik si lahko sam ogleda, kako poteka pridelava. Pridelovalcem pa prodaja neposredno na kmetiji olajša njihovo delo.
Ali pri nakupu eko živil dajete prednost slovenskim živilom, ki zaradi kratke transportne poti prispejo na mizo bolj sveža in z več hranljivimi snovmi?
Zame osebno je pomembno oboje: da je hrana ekološkega in lokalnega, slovenskega izvora. Daljše transportne poti pomenijo večji ogljični odtis. Ekološka zelenjava in sadje, ki sta bila dan prej nabrana pri lokalnem kmetu, danes pa sta že na našem krožniku, sta bolj polnega okusa.
Kljub vsemu nekateri menijo, da ekološki izdelki niso tako okusni. Kaj bi jim odgovorili?
Da očitno še niso ugriznili v ekološko pridelano jabolko.
Naročnik oglasne vsebine je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Najlažje ekološko hrano prepoznamo po zelenem znaku za ekološko pridelavo ali po certifikatu, ki ga ima vsak pridelovalec in predelovalec razobešenega na vidnem mestu. Sam eko hrano ločim po veliko bolj pristnih okusih. Največja razlika pa ostaja očem skrita. In sicer, koliko različnih sredstev je lahko uporabljenih za pridelavo in predelavo konvencionalne hrane in kakšen vpliv imajo lahko na okolje ter ne nazadnje tudi na naše zdravje.
Kako dolgo že kupujete ekološke izdelke in kaj vas je vodilo v eko preusmeritev?
Ekološke pridelke in izdelke rastlinskega izvora kupujem že dobrih pet let. Morda je celo bolj na mestu vprašanje, kaj nas vodi v to, da kupujemo izdelke, ki niso ekološke pridelave. Cena za večino ljudi, ob upoštevanju, koliko denarja namenimo za nakupovanje nepotrebne potrošniške »krame«, ne more biti pravi razlog. Morda je težava v tem, da se premalo zavedamo, kako poteka ekološka pridelava hrane v primerjavi s konvencionalno. Zame je pomembno, da ekološka pridelava ne obremenjuje okolja s pesticidi, da se ne uporabljajo gensko spremenjeni organizmi. Vem pa, da so kmetje in tisti, ki predelujejo eko hrano, pod strogimi kontrolami, zato zaupam v ekološko hrano.
Ali zaupate ekološkemu certifikatu, zelenemu listu s pripisom »Kmetijstvo Slovenija«? Kje najpogosteje nakupujete eko živila?
Iskreno, na tržnico ne zaidem ravno pogosto, večkrat pridelke kupim neposredno na kmetijah ali pa v trgovinah. V zadnjih žal še vedno ni toliko ponudbe domačih ekoloških pridelovalcev, kot bi si želel, a certifikatom zaupam. Končno pa so ekološki kmetje po večini odprti za obiske in nakupe neposredno na kmetijah in vsak potrošnik si lahko sam ogleda, kako poteka pridelava. Pridelovalcem pa prodaja neposredno na kmetiji olajša njihovo delo.
Ali pri nakupu eko živil dajete prednost slovenskim živilom, ki zaradi kratke transportne poti prispejo na mizo bolj sveža in z več hranljivimi snovmi?
Zame osebno je pomembno oboje: da je hrana ekološkega in lokalnega, slovenskega izvora. Daljše transportne poti pomenijo večji ogljični odtis. Ekološka zelenjava in sadje, ki sta bila dan prej nabrana pri lokalnem kmetu, danes pa sta že na našem krožniku, sta bolj polnega okusa.
Kljub vsemu nekateri menijo, da ekološki izdelki niso tako okusni. Kaj bi jim odgovorili?
Da očitno še niso ugriznili v ekološko pridelano jabolko.
Naročnik oglasne vsebine je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
