Dora, Zora in Svit s polno paro naprej
Kdor je prejel vabilo in je imel zadnja dva tedna znake covida-19, naj pokliče in se dogovori za preložitev pregleda.
Odpri galerijo
Preventivni zdravstveni programi – Zora, Dora in Svit – poskušajo nadomestiti zamudo, ki jo je povzročila dvomesečna zaustavitev dela. Foto Blaž Samec
Vsi trije preventivni zdravstveni programi – Zora, Dora in Svit –, ki so bili med pandemijo začasno ustavljeni, se spet intenzivno izvajajo. Poskušajo nadomestiti zamudo, ki jo je povzročila dvomesečna zaustavitev programov. Ugotavljajo, da se klicani odzivajo tako kot pred pandemijo, obiska pri zdravniku se večinoma ne bojijo.
Škode za zdravje, ki bi lahko nastala zaradi zamika klicanja na preventivne preglede za odkrivanje raka – to je bilo najpomembnejše vprašanje med pandemijo –, po zagotovilih pristojnih v vseh treh programih ne bo.
Vse »zaostale« paciente bodo povabili in pregledali še letos, zato delajo tudi ob popoldnevih in sobotah. Nekaj dni, mesec ali največ dva zamika pregleda ne bi smelo vplivati na zdravje.
Vse paciente, ki prejmejo vabilo na pregled, opozarjajo, da naj v primeru, da so v zadnjih dveh tednih imeli znake ali sum na covid-19, pokličejo, da se dogovorijo za nov termin.
V programu Dora, kjer se ukvarjajo z zgodnjim odkrivanjem raka na dojki, so junija povabili na pregled 12.572 žensk; na slikanje jih je prišlo 9388, kar je 74,7 odstotka klicanih. To je tolikšna odzivnost kot pred pandemijo. Največ, do 80 odstotkov, se jih je odzvalo v izolski, novogoriški in ptujski regiji, tudi v Mariboru.
»Veseli nas, da nam ženske zaupajo in se odzivajo na naša vabila. Priporočamo jim, da zaradi morebitnega strahu pred virusom ne opustijo možnosti zgodnjega odkrivanja raka na dojki,« je sporočil vodja programa Dora mag. Maksimiljan Kadivec glede na to, da tu in tam katera od žensk ne pride, ker meni, da bi se v bolnišnici lahko okužila.
Cilj programa Dora je za tretjino zmanjšati umrljivost za rakom na dojki. Analiza, ki jo je za obdobje od leta 2012 do leta 2016 pripravil Register raka Slovenije, je pokazala, da je velika večina (99,6 odstotka) žensk, ki so jim odkrili raka na dojki v programu Dora, preživelo pet let po diagnosticiranju bolezni, kar pomeni, da so raka premagale.
V prvem mesecu po epidemiji, junija, so 340 žensk po mamografiji klicali na dodatne preiskave, pri 60 so odkrili raka. Številka še ni dokončna, kaže pa na to, da je rakov približno toliko kot pred epidemijo: šest na tisoč slikanih žensk.
Da bi v programu Zora, kjer iščejo predrakave spremembe na materničnem vratu, dosegli 74-odstotno pregledanost žensk, kakršna je bila v triletnem obdobju pred epidemijo, morajo ginekologi do konca leta vsak mesec opraviti 120 odstotkov pregledov v primerjavi s časom pred epidemijo.
Če bodo pregledali toliko žensk kot pred epidemijo, se bo pregledanost zmanjšala na 70 odstotkov.
Če pa bo mesečno število pregledov za četrtino manjše, se bo pregledanost zmanjšala celo na 60 odstotkov. Pregledi zdaj namreč zaradi varnostnih ukrepov potekajo počasneje. Mojca Florjančič s programa Zora je povedala, da so ženske z razumevanjem sprejele dejstvo, da se ginekološki pregledi izvajajo počasneje ter se morda ravno zato skrbneje in bolj natančno odzivajo na vabila, kar je zelo pomembno.
Po uvedbi državnega programa Zora se je incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji za polovico zmanjšala; na leto zdaj za to vrsto raka zboli med 100 in 120 žensk, od 40 do 50 jih umre.
»Čeprav je bilo v preteklosti breme raka na materničnega vratu v Sloveniji med največjimi v Evropi, se Slovenija v zadnjih letih z incidenčno stopnjo okoli sedem na 100.000 žensk in umrljivostjo dve na 100.000 žensk uvršča med države z najmanjšo obolevnostjo za tem rakom,« je povedala Florjančičeva.
Svit, program za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, v času pandemije ni povsem nehal delati, saj je pripravljal vabila in komplete za odvzem blata, prav tako je bilo na terenu več kot 10.000 testov, ki so se med pandemijo vračali z vzorci odvzetega blata v laboratorij.
Novih vabil takrat niso pošiljali, so jih pa začeli pošiljati takoj, ko je bila epidemija v Sloveniji preklicana.
Prav tako se takrat niso izvajale kolonoskopije, zato je čakalna doba zdaj za to preiskavo daljša, a dolžina čakanja po posameznih centrih različna. Nekaj klicanih se na kolonoskopijo zaradi strahu pred okužbo ni odzvalo.
Letos je bilo v program Svit povabljenih 159.719 oseb, izjavo o sodelovanju jih je vrnilo 63,6 odstotka (lani 65,6 odstotka), ki so jim nato poslali testerje za blato, ki jih je vrnilo 82.174 ali 86,2 odstotka (lani 94,6 odstotka). Prikrito krvavitev so ugotovili pri 5013 osebah (6,1 odstotka). Ti gredo na pregled črevesja – kolonoskopijo. Podatkov o številu ugotovljenih rakov letos še ni; Svit objavi vsako leto celoletne rezultate.
Škode za zdravje, ki bi lahko nastala zaradi zamika klicanja na preventivne preglede za odkrivanje raka – to je bilo najpomembnejše vprašanje med pandemijo –, po zagotovilih pristojnih v vseh treh programih ne bo.
Vse »zaostale« paciente bodo povabili in pregledali še letos, zato delajo tudi ob popoldnevih in sobotah. Nekaj dni, mesec ali največ dva zamika pregleda ne bi smelo vplivati na zdravje.
Vse paciente, ki prejmejo vabilo na pregled, opozarjajo, da naj v primeru, da so v zadnjih dveh tednih imeli znake ali sum na covid-19, pokličejo, da se dogovorijo za nov termin.
Dora: zadovoljni z odzivom
V programu Dora, kjer se ukvarjajo z zgodnjim odkrivanjem raka na dojki, so junija povabili na pregled 12.572 žensk; na slikanje jih je prišlo 9388, kar je 74,7 odstotka klicanih. To je tolikšna odzivnost kot pred pandemijo. Največ, do 80 odstotkov, se jih je odzvalo v izolski, novogoriški in ptujski regiji, tudi v Mariboru.
»Veseli nas, da nam ženske zaupajo in se odzivajo na naša vabila. Priporočamo jim, da zaradi morebitnega strahu pred virusom ne opustijo možnosti zgodnjega odkrivanja raka na dojki,« je sporočil vodja programa Dora mag. Maksimiljan Kadivec glede na to, da tu in tam katera od žensk ne pride, ker meni, da bi se v bolnišnici lahko okužila.
Cilj programa Dora je za tretjino zmanjšati umrljivost za rakom na dojki. Analiza, ki jo je za obdobje od leta 2012 do leta 2016 pripravil Register raka Slovenije, je pokazala, da je velika večina (99,6 odstotka) žensk, ki so jim odkrili raka na dojki v programu Dora, preživelo pet let po diagnosticiranju bolezni, kar pomeni, da so raka premagale.
V prvem mesecu po epidemiji, junija, so 340 žensk po mamografiji klicali na dodatne preiskave, pri 60 so odkrili raka. Številka še ni dokončna, kaže pa na to, da je rakov približno toliko kot pred epidemijo: šest na tisoč slikanih žensk.
Zora: manj raka na materničnem vratu
Da bi v programu Zora, kjer iščejo predrakave spremembe na materničnem vratu, dosegli 74-odstotno pregledanost žensk, kakršna je bila v triletnem obdobju pred epidemijo, morajo ginekologi do konca leta vsak mesec opraviti 120 odstotkov pregledov v primerjavi s časom pred epidemijo.
Če bodo pregledali toliko žensk kot pred epidemijo, se bo pregledanost zmanjšala na 70 odstotkov.
Če pa bo mesečno število pregledov za četrtino manjše, se bo pregledanost zmanjšala celo na 60 odstotkov. Pregledi zdaj namreč zaradi varnostnih ukrepov potekajo počasneje. Mojca Florjančič s programa Zora je povedala, da so ženske z razumevanjem sprejele dejstvo, da se ginekološki pregledi izvajajo počasneje ter se morda ravno zato skrbneje in bolj natančno odzivajo na vabila, kar je zelo pomembno.
Po uvedbi državnega programa Zora se je incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji za polovico zmanjšala; na leto zdaj za to vrsto raka zboli med 100 in 120 žensk, od 40 do 50 jih umre.
»Čeprav je bilo v preteklosti breme raka na materničnega vratu v Sloveniji med največjimi v Evropi, se Slovenija v zadnjih letih z incidenčno stopnjo okoli sedem na 100.000 žensk in umrljivostjo dve na 100.000 žensk uvršča med države z najmanjšo obolevnostjo za tem rakom,« je povedala Florjančičeva.
Svit: daljša čakalna doba za kolonoskopijo
Svit, program za odkrivanje raka na debelem črevesu in danki, v času pandemije ni povsem nehal delati, saj je pripravljal vabila in komplete za odvzem blata, prav tako je bilo na terenu več kot 10.000 testov, ki so se med pandemijo vračali z vzorci odvzetega blata v laboratorij.
Novih vabil takrat niso pošiljali, so jih pa začeli pošiljati takoj, ko je bila epidemija v Sloveniji preklicana.
Prav tako se takrat niso izvajale kolonoskopije, zato je čakalna doba zdaj za to preiskavo daljša, a dolžina čakanja po posameznih centrih različna. Nekaj klicanih se na kolonoskopijo zaradi strahu pred okužbo ni odzvalo.
Letos je bilo v program Svit povabljenih 159.719 oseb, izjavo o sodelovanju jih je vrnilo 63,6 odstotka (lani 65,6 odstotka), ki so jim nato poslali testerje za blato, ki jih je vrnilo 82.174 ali 86,2 odstotka (lani 94,6 odstotka). Prikrito krvavitev so ugotovili pri 5013 osebah (6,1 odstotka). Ti gredo na pregled črevesja – kolonoskopijo. Podatkov o številu ugotovljenih rakov letos še ni; Svit objavi vsako leto celoletne rezultate.
