Kakšne posledice po izgubljenem referendumu pričakuje koalicija

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je po tem, ko je postala jasno, da je SDS uspelo doseči kvorum za zavrnitev zakona o dodatku k pokojninam umetnikov, na vprašanje o politični odgovornosti odgovorila, da jo je izpolnila s tem, ko so pripravili sedanji zakon, k čemur jo je pozivalo računsko sodišče, pa tudi finančno ministrstvo. »Svoje sem naredila, zavrnila pa ga je desnica z vsemi lažmi, podtikanji in manipulacijami,« je poudarila in zavrnila možnost svojega odstopa. Tako v Levici kot v Gibanju Svoboda pa so vztrajali, da njihova odločitev, da so svoje podpornike pozvali k bojkotu, ni bila napačna.

S tem se niso strinjali v Socialnih demokratih – tako njihov predsednik Matjaž Han kot poslanec Damijan Bezjak Zrim sta bila jasna in ga označila za napako. »Glede na angažiranost predlagateljev me rezultat ne preseneča. Lahko rečem, da je bil bojkot napaka. Če bi se vsi vključili v kampanjo, bi morda zakon lahko ubranili. Tako pa je Janez Janša pred prihodnjimi volitvami le dodatno motiviral svojo bazo, posebnih političnih posledic mislim, da ne bo. Bo pa koalicija morala strniti vrste, da bo sprejela še napovedane spremembe,« je izid referenduma komentiral Bezjak Zrim, ki ga je še posebej zaskrbelo sprejemanje pokojninske reforme. To je vlada potrdila na zadnji seji in jo poslala v odločanje državnemu zboru.

Skrbi tudi Luko Mesca, ministra za delo in nekdanjega koordinatorja Levice? »Ne, gre za nepovezani zadevi. Eno je vprašanje, kako nagrajujemo umetnike, drugo pa, kakšne pokojnine bomo imeli. Prav tako pokojninska reforma izboljšuje stanje za upokojence, ker dela sistem vzdržen, kar pomeni, da lahko na pokojnine računajo ... Za dobršen del upokojencev tudi materialno izboljšuje položaj, poleg tega pa smo dobili tudi soglasje socialni partnerjev za spremembe,« odgovarja Mesec in poudarja, da je do referenduma prišlo, ko zadnjega vlade niso imele. Ko pa je minister SDS Andrej Vizjak dobil soglasje socialnih partnerjev, so vsi koalicijski in opozicijski poslanci spremembe podprli. »Ne pričakujem, da jo bodo podprli, zagotovo pa pričakujem, da je ne bodo rušili,« še navaja Mesec, ki deli mnenje svojih strankarskih kolegov, da je bil poziv k bojkotu referenduma pravilen korak.

Luka Mesec upa, da je soglasje socialnih partnerjev dovoljšen garant, da se opozicija ne bo lotila rušenja pokojninske reforme. FOTO: Črt Piksi

V štabu so izpostavljali predvsem, da je bila materija ob takšni kampanji SDS – v štabu Levice se je mimogrede ustavilo tudi nekaj zaskrbljenih umetnikov, ki jih je zanimalo, kako kaže na referendumu – praktično neubranljiva. Asta Vrečko je malodane v vseh izjavah poudarjala, da gre za napad na kulturo in napovedala, da bodo v vladi vloge za dodelitev dodatkov, ki čakajo na odločanje, zdaj pač obravnavali po starem zakonu iz leta 1974. »To je pač želela SDS,« je dejala, ni pa še želela odgovoriti na vprašanje, koliko jih bo poslala v sprejem na vlado, saj da jih je treba najprej preučiti.

Poslanka in podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič je bila ogorčena nad zahtevami SDS o ukinitvi dodatkov umetnikov in jih pozvala, da če tako mislijo, naj predlagajo še ukinitev dodatkov športnikom.

A dejstvo je, da je SDS uspelo ta referendum pravzaprav spremeniti v referendum o podpori vladi, podobno kot se je njim zgodilo pri noveli zakona o vodah, kjer je bil kvorum prav tako dosežen. Tokrat je bilo to šele tretjič. Sama koalicija z Robertom Golobom na čelu pa je rezultate interpretirala z besedami, da se tri četrtine volilnih upravičencev danes ni odzvalo na klic desnice. »Tistih, ki so zakonu nasprotovali, pa ni niti za eno četrtino. S svojimi lažmi in manipulacijami desnica večine ni prepričala. Ta referendum v resnici ni nič drugega kot interno preštevanje desnice za skoraj sedem milijonov javnega denarja,« je navedel Golob, ki pa se najverjetneje vseeno zaveda, da bo ta referendum dal opoziciji dodatna krila v predvolilnem letu. Kampanja je odprta.

Tudi v Svobodi so zatrjevali, da bojkot ni bil napaka. FOTO: Črt Piksi