Cepljenje boli manj kot bolniška

Ženske zaradi gripe odsotne z delovnega mesta 7,54 dni, moški 7,89 dni. Vsak dan stane delodajalca v povprečju 60 evrov.
Objavljeno
06. november 2018 08.00
Posodobljeno
06. november 2018 09.00
Proti gripi se je pred novinarji cepil tudi zdravstveni minister Samo Fakin. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Sredi oktobra je bil v Sloveniji dokazan primer virusa gripe tipa A (H1N1) pdm09, a je še osamljen. Sezona gripe se torej še ni začela, zdaj je pravi čas za cepljenje. Zgled je včeraj dal minister za zdravje Samo Fakin, ki se je cepil pred novinarji. »Cepljenje priporočam vsem Slovencem,« je dejal.

»Cepljenje še posebno priporočam starejšim in vsem, ki delajo v zdravstvenih ustanovah, saj bomo samo tako preprečili epidemijo gripe,« je dejal minister, ki meni, da je cepljenje proti gripi tudi v interesu gospodarstva. »Znesek cepljenja je smešno nizek v primerjavi z zneskom, ki ga je treba plačati za bolniško odsotnost zaradi gripe.«

Cilj EU je 75-odstotna precepljenost starejših, ki jih gripa najbolj ogroža. Dosegajo ga Nizozemska, Severna Irska in Škotska; povprečna precepljenost proti gripi v EU je 46 odstotkov. Slovenija na tem področju zelo zaostaja. S 4,1-odstotno precepljenostjo splošne populacije in 11,7-odstotno precepljenostjo starejših od 65 let smo Slovenci med najmanj precepljenimi v EU.

Preberite še:

Kolumna Alojza Ihana Pogumne odločitve

En izdih bo povedal, ali imate gripo


V kar 16 državah EU plača cepljenje starejšim (ponekod že starejšim od 50 let) njihov zdravstveni zavarovalniški sistem. V nekaterih državah ga plačajo tudi drugim ogroženim skupinam: kronično bolnim, nosečnicam, otrokom in zdravstvenim delavcem. Pri nas smo samoplačniki. Cepljenje za kronično bolne in starejše od 65 let stane sedem, za druge ljudi pa štirinajst evrov. Nekatera podjetja cepljenje svojim zaposlenim plačajo, s čimer jih spodbujajo k cepljenju. Celjenje proti gripi že tretje leto zapored plačajo zaposlenim v zdravstvu bolnišnice. Za ministra in zaposlene na ministrstvu so ga krili iz projekta zdravja na delovnem mestu.

Vsako leto za gripo v Sloveniji zboli približno desetina ljudi. Zaščita proti tej zelo nalezljivi bolezni, zaradi katere je bilo lani 1079 obolelih sprejetih v bolnišnico, se vzpostavi približno dva tedna po cepljenju.
 

V Sloveniji vsako leto 200.000 obolelih za gripo, več kot 1000 jih pristane v bolnišnicah


Učinkovitost cepiva proti gripi je odvisna od tega, ali Svetovna zdravstvena organizacija dobro določi virus, proti kateremu je usmerila cepivo. Virus gripe se namreč iz leta v leto nekoliko spremeni in težko je v naprej vedeti, kako. Pri zdravih odraslih je učinkovitost cepiva običajno okoli 60-odstotna, pri starejših 50-odstotna, je povedala epidemiologinja Ondina Jordan Markočič iz Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja (NIJZ). Cepljenje priporoča, saj cepivo gripo bodisi prepreči bodisi ublaži.

Če cepljena oseba kljub cepivu zboli, se ta običajno pojavi v blažji obliki z manj zapleti. Če pa zboli bolnik s kronično boleznijo, rakom, nosečnica ali starejša, manj odporna oseba za gripo v polnem zamahu, jo to lahko pripelje v bolnišnico. Po podatkih NIJZ zboli vsako leto v Sloveniji za gripo približno 200 tisoč ljudi, od tega jih je bilo lani hospitaliziranih 1.079. V bolnišnični oskrbi so v povprečju preživeli šest dni, njihovo zdravljenje je stalo zdravstveno blagajno dva milijona evrov.

image
Strokovnjaki priporočajo cepljenje proti gripi. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo.

 

Zdravje zdravnikov in sester pomembno za bolnike


Zanimanje za cepljenje proti gripi je zadnje desetletje upadalo, vse do lani, ko je Slovenija zahvaljujoč akciji cepljenja v zdravstvenih ustanovah ponovno zabeležila porast precepljenosti. Primer dobre prakse je UKC Ljubljana, ki na pobudo Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa in svoje interne službe za preprečevanje bolnišničnih okužb za zaposlene že tretje leto zapored organizira kampanjo cepljenja proti gripi, katere stroške krije delodajalec. V dveh letih so povečali precepljenost zaposlenih za 100 odstotkov.

Sedaj je cepljenih proti gripi 21 odstotkov oziroma petina od nekaj več kot 8000 zaposlenih. To je še vedno malo – mednarodni standardi za zaposlene v zdravstvu zahtevajo preko 60-odstotno precepljenost –, a glede na to, da je bilo še v letih 2015-2016 cepljenih le deset odstotkov zaposlenih v UKC Ljubljana –, je to velik uspeh, pravi dr. Nataša Dernovšček Hafner s KIMDPŠ. »Zdravstveni delavci so zelo ranljiva populacija. Po eni strani lahko zbolijo sami, po drugi pa prenašajo bolezen na paciente ali svojce. Raziskave iz tujine kažejo, da kjer je bila precepljenost zdravstvenih delavcev dovolj visoka, se je na negovalnih oddelkih zmanjšala umrljivost pacientov,« podatke navaja Dernovšček Hafnerjeva. Tudi v UKC Maribor je zaposlenim dostopno brezplačno cepljenje že več let.
 

Gripa stane delodajalce 19 milijonov evrov


Podatki o gospodarski škodi bolniške odsotnosti zaradi gripe se na nacionalni ravni ne zbirajo. Po grobih ocenah Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije (ZZZS) je letno zaradi gripe izgubljenih nekaj 100.000 delovnih dni. Povprečno bolniško nadomestilo znaša 60,2 evra na dan. Ta ocena ne vključuje bolniških odsotnosti, katerih vzrok je gripa, ki ni uradno potrjena, ker pacienti ne obiščejo zdravnika. Prav tako je le približna ocena ZZZS, da bolezni dihal – gripa je sicer le ena od številnih diagnoz v tej skupini – delodajalce letno stanejo okoli 19 milijonov evrov. Povprečno trajanje bolniškega staleža pri boleznih dihal znaša slabih osem dni. Ženske so bile leta 2016 zaradi bolezni dihal z delovnega mesta odsotne 7,54 dni, moški 7,89 dni.


V Krki in Hoferju zaposlenim plačajo cepljenje


Podjetja imajo v okviru zdravstvene preventive različno politiko za cepljenje proti gripi. Nekatera zaradi specifičnih delovnih razmer zahtevajo obvezno cepljenje zaposlenih – v teh primerih ga tudi zagotovijo in plačajo, pri čemer se jim to šteje za boniteto –; druga spodbujajo prostovoljno cepljenje, za katerega pokrijejo stroške ali pa tudi ne; tretja se do tega vprašanja ne opredeljujejo posebej. Hofer denimo na svoji spletni strani cepljenje proti gripi, ki ga tudi plača, navaja kot eno od številnih ugodnosti za svoje zaposlene. V Krki od leta 2005 vsako leto v jesenskem času pripravijo priporočilo za cepljenje proti gripi, ki med drugim vključuje tudi seznam delovnih mest, kjer je zaradi narave dela večja verjetnost okužbe z gripo. Zaposlenih, ki so na teh delovnih mestih, cepljenje svetujejo, ni pa obvezno. Če se posameznik zanj odloči, strošek poravna Krka.

Podatki o gospodarski škodi bolniške odsotnosti zaradi gripe se na nacionalni ravni ne zbirajo. Po grobih ocenah Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije (ZZZS) je letno zaradi gripe izgubljenih nekaj 100.000 delovnih dni. Povprečno bolniško nadomestilo znaša 60,2 evra na dan. Ta ocena ne vključuje bolniških odsotnosti, katerih vzrok je gripa, ki ni uradno potrjena, ker pacienti ne obiščejo zdravnika. Prav tako je le približna ocena ZZZS, da bolezni dihal – gripa je sicer le ena od številnih diagnoz v tej skupini – delodajalce letno stanejo okoli 19 milijonov evrov. Povprečno trajanje bolniškega staleža pri boleznih dihal znaša slabih osem dni. Ženske so bile leta 2016 zaradi bolezni dihal z delovnega mesta odsotne 7,54 dni, moški 7,89 dni.

Podjetja imajo v okviru zdravstvene preventive različno politiko za cepljenje proti gripi. Nekatera zaradi specifičnih delovnih razmer zahtevajo obvezno cepljenje zaposlenih – v teh primerih ga tudi zagotovijo in plačajo, pri čemer se jim to šteje za boniteto –; druga spodbujajo prostovoljno cepljenje, za katerega pokrijejo stroške ali pa tudi ne; tretja se do tega vprašanja ne opredeljujejo posebej. Hofer denimo na svoji spletni strani cepljenje proti gripi, ki ga tudi plača, navaja kot eno od številnih ugodnosti za svoje zaposlene. V Krki od leta 2005 vsako leto v jesenskem času pripravijo priporočilo za cepljenje proti gripi, ki med drugim vključuje tudi seznam delovnih mest, kjer je zaradi narave dela večja verjetnost okužbe z gripo. Zaposlenih, ki so na teh delovnih mestih, cepljenje svetujejo, ni pa obvezno. Če se posameznik zanj odloči, strošek poravna Krka.