Manever, kako pomagati ministrskim kandidatom do zelene luči na parlamentarnih odborih
Ministrska lista bo predvidoma danes vložena. Nova koalicija bo dodajala svoje poslance v parlamentarne odbore pred zaslišanjem ministrskih kandidatov.
Odpri galerijo
Novi predsednik DZ Igor Zorčič je najprej prejel čestitke strankarskih kolegov. FOTO: Voranc Vogel
Ljubljana – Predvidoma danes naj bi mandatar za sestavo slovenske vlade Janez Janša v državni zbor posredoval predlog ministrskih kandidatov, pri čemer so NSi (Matej Tonin za obrambo, Jernej Vrtovec za infrastrukturo ter Janez Cigler Kralj za delo in socialo) in Desus (Aleksandra Pivec za kmetijstvo in Tomaž Gantar za zdravje) kadrovsko križanko zaprli že v sredo, medtem ko so bili še včeraj skrivnostni v SMC in SDS.
Kot nam je uspelo izvedeti, bo SMC poleg Zdravka Počivalška za gospodarstvo predlagala Lilijano Kozlovič za pravosodje in Simono Kustec za izobraževanje. Ime njihovega kandidata za javno upravo je bilo včeraj še skrivnost. Tudi pri SDS je včeraj ostalo odprto še ime ministra za urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer sta v igri Miro Petek in Damijan Terpin. Za notranji resor naj bi predlagala Aleša Hojsa, za zunanjega Anžeta Logarja, finance Andreja Širclja, kohezijo Zvonka Černača, kulturo pa naj bi v zadnjem hipu prevzel Vasko Simoniti.
Še preden je bil seznam ministrov končan, pa je nova koalicija, po naših informacijah na pobudo SDS, storila korak v smeri njihove lažje potrditve na parlamentarnih odborih, saj načrtujejo dodajanje poslancev tako, da bodo imeli v njih večino. Njihovo mnenje sicer ni zavezujoče, a prinaša v javnost določeno sporočilo o (ne)primernosti.
Začasno – po potrditvi vlade bodo naredili nov razrez – naj bi tako NSi dva člana dodala v odbor za infrastrukturo in obrambo, pred katerima se bosta predstavljala njihova kandidata, SDS in Desus vsaka po enega v odbor za kmetijstvo in zdravstvo, SDS dodatna dva v odbor za zunanje zadeve in kulturo in SMC dodatna dva v odbor za pravosodje in izobraževanje. »To bo porušilo vsa razmerja, ki so bila vedno narejena na podlagi volilnega rezultata. Jasno kaže na to, kakšen bo odnos nove koalicije do nove opozicije,« je komentiral vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Parlamentarni poslovnik določa, da kolegij predsednika državnega zbora ob določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upošteva velikost posamezne poslanske skupine.
Po novem razrezu – usmerjal ga bo z 48 glasovi potrjeni novi predsednik državnega zbora Igor Zorčič –, ki bo najverjetneje upošteval slednje in tudi razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije, pa se zdi, da bo najtežje streti oreh vodenja parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki pripada opoziciji. V večini poslanskih skupin velja mnenje, da je to zahteven izziv, ki pa ne prinaša velike politične koristi ne za posameznika ne za stranko. In ker v LMŠ in SD pretiranega zanimanja za vodenje Knovsa ni – obe stranki bi raje vodili komisijo za nadzor javnih financ –, bi ga morda lahko prevzela Levica. Čeprav je bil Franc Trček v prejšnjem mandatu že član Knovsa, je verjetnejša izbira znotraj stranke Matej T. Vatovec.
Kdaj bo na vrsti potrjevanje vlade, je težko napovedati, a brez zapletov pred parlamentarnimi odbori bi bilo lahko glasovanje že v torek. Iz krogov SDS je slišati, da si čim prej želijo operativno vlado, tudi zaradi očitkov o domnevnem zaposlovanju »svojih kadrov« na ministrstvih tik pred odhodom vladne ekipe.
Kot nam je uspelo izvedeti, bo SMC poleg Zdravka Počivalška za gospodarstvo predlagala Lilijano Kozlovič za pravosodje in Simono Kustec za izobraževanje. Ime njihovega kandidata za javno upravo je bilo včeraj še skrivnost. Tudi pri SDS je včeraj ostalo odprto še ime ministra za urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer sta v igri Miro Petek in Damijan Terpin. Za notranji resor naj bi predlagala Aleša Hojsa, za zunanjega Anžeta Logarja, finance Andreja Širclja, kohezijo Zvonka Černača, kulturo pa naj bi v zadnjem hipu prevzel Vasko Simoniti.
Še preden je bil seznam ministrov končan, pa je nova koalicija, po naših informacijah na pobudo SDS, storila korak v smeri njihove lažje potrditve na parlamentarnih odborih, saj načrtujejo dodajanje poslancev tako, da bodo imeli v njih večino. Njihovo mnenje sicer ni zavezujoče, a prinaša v javnost določeno sporočilo o (ne)primernosti.
Začasno – po potrditvi vlade bodo naredili nov razrez – naj bi tako NSi dva člana dodala v odbor za infrastrukturo in obrambo, pred katerima se bosta predstavljala njihova kandidata, SDS in Desus vsaka po enega v odbor za kmetijstvo in zdravstvo, SDS dodatna dva v odbor za zunanje zadeve in kulturo in SMC dodatna dva v odbor za pravosodje in izobraževanje. »To bo porušilo vsa razmerja, ki so bila vedno narejena na podlagi volilnega rezultata. Jasno kaže na to, kakšen bo odnos nove koalicije do nove opozicije,« je komentiral vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec. Parlamentarni poslovnik določa, da kolegij predsednika državnega zbora ob določitvi števila članov v vseh delovnih telesih, ki pripadajo posamezni poslanski skupini, upošteva velikost posamezne poslanske skupine.
Po novem razrezu – usmerjal ga bo z 48 glasovi potrjeni novi predsednik državnega zbora Igor Zorčič –, ki bo najverjetneje upošteval slednje in tudi razmerje med poslanci vladajoče koalicije in poslanci opozicije, pa se zdi, da bo najtežje streti oreh vodenja parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki pripada opoziciji. V večini poslanskih skupin velja mnenje, da je to zahteven izziv, ki pa ne prinaša velike politične koristi ne za posameznika ne za stranko. In ker v LMŠ in SD pretiranega zanimanja za vodenje Knovsa ni – obe stranki bi raje vodili komisijo za nadzor javnih financ –, bi ga morda lahko prevzela Levica. Čeprav je bil Franc Trček v prejšnjem mandatu že član Knovsa, je verjetnejša izbira znotraj stranke Matej T. Vatovec.
Kdaj bo na vrsti potrjevanje vlade, je težko napovedati, a brez zapletov pred parlamentarnimi odbori bi bilo lahko glasovanje že v torek. Iz krogov SDS je slišati, da si čim prej želijo operativno vlado, tudi zaradi očitkov o domnevnem zaposlovanju »svojih kadrov« na ministrstvih tik pred odhodom vladne ekipe.
Kje so zmanjkali glasovi?
Z le 48 glasovi za, 29 proti in 11 neveljavnimi glasovnicami je mesto predsednika državnega zbora zasedel Igor Zorčič, 42-letni pravnik iz Brežic, poslanec SMC. »Naložili ste mi veliko odgovornost, a vedite, da parlamentarne demokracije v teh dveh letih ne bom gradil sam, ampak skupaj z vam,« je napovedal Zorčič, ki se je včeraj pogovoril še s svojim predhodnikom Dejanom Židanom. Napovedal je, da si bo prizadeval za sprejetje etičnega kodeksa, ki je že spisan ter nalaga dodatno odgovornost predsedniku državnega zbora in podpredsednikom.
Poleg nove koalicije so Igorju Zorčiču podporo sicer napovedali še v SNS in oba manjšinska poslanca, zato se je Zmago Jelinčič že vprašal, če gre za izdajo v vrstah koalicije. Brez treh glasov SNS, ki naj bi jih prispevali, namreč ne bi zbral absolutne večine.
Z le 48 glasovi za, 29 proti in 11 neveljavnimi glasovnicami je mesto predsednika državnega zbora zasedel Igor Zorčič, 42-letni pravnik iz Brežic, poslanec SMC. »Naložili ste mi veliko odgovornost, a vedite, da parlamentarne demokracije v teh dveh letih ne bom gradil sam, ampak skupaj z vam,« je napovedal Zorčič, ki se je včeraj pogovoril še s svojim predhodnikom Dejanom Židanom. Napovedal je, da si bo prizadeval za sprejetje etičnega kodeksa, ki je že spisan ter nalaga dodatno odgovornost predsedniku državnega zbora in podpredsednikom.
Poleg nove koalicije so Igorju Zorčiču podporo sicer napovedali še v SNS in oba manjšinska poslanca, zato se je Zmago Jelinčič že vprašal, če gre za izdajo v vrstah koalicije. Brez treh glasov SNS, ki naj bi jih prispevali, namreč ne bi zbral absolutne večine.
