Nova pokrajinska formula: deset plus dve
Bo razburjal tudi novi predlog o desetih pokrajinah in dveh mestnih občinah s posebnim statusom?
Odpri galerijo
Najnovejši osnutek pokrajinske zakonodaje predvideva deset pokrajin, za Ljubljano in Maribor pa poseben status. FOTO: Arhiv Delovne skupine za pripravo pokrajinske zakonodaje
Ljubljana – V Zlati dvorani Pravne fakultete v Ljubljani prav zdaj razpravljajo o bodoči pokrajinski razdelitvi Slovenije. Skupina za pripravo pokrajinske zakonodaje pod vodstvom predavatelja Pravne fakultete v Mariboru dr. Boštjana Brezovnika je prvotni predlog o enajstih pokrajinah, vezanih na enajst mestnih občin, ki je razburil »pol Slovenije«, preoblikovala na deset pokrajin z dvema »mestnima« pokrajinama – Ljubljano in Mariborom.
Današnji posvet je pripravil državni svet v sodelovanju z vsemi reprezentativnimi občinskimi združenji in Pravno fakulteto v Ljubljani. Pokrajina naj bi po novem štela vsaj sto tisoč prebivalcev, in ne več kot tristo tisoč. Tudi zato je Zasavje na predlog delovne skupine v »popravljeni« različici pristalo v isti pokrajini s Posavjem, čeprav so oboji želeli samostojno pokrajino. A le skupaj ustrezata kriteriju več kot 100.000 prebivalcev – 135.000. Tudi Koroška, Šaleška dolina in Zgornja Savinjska dolina po tem merilu v novem, izboljšanem predlogu tvorijo skupno pokrajino s 130.000 prebivalci. Prlekija je razdeljena na Štajersko in Pomursko pokrajino.
Predlog enajstih pokrajin je predvideval Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Za Ljubljano je predlog predvidel samostojno pokrajino, za Maribor pa, da bi bil sedež Zahodnoštajerske pokrajine. Po novi formuli deset plus dve naj bi Slovenija dobila Pomursko, Štajersko, Koroško-šaleško, Savinjsko, Zasavsko-posavsko, Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Osrednjeslovensko, Goriško in Primorsko-notranjsko pokrajino; mestni občini Maribor in Ljubljana imata samostojni status.
Pokrajinska razdelitev naj bi zaživela v 2023, v polnem obsegu predvidoma do 2030, za sprejetje pa zakonodaja potrebuje dvetretjinsko podporo poslancev.
Današnji posvet je pripravil državni svet v sodelovanju z vsemi reprezentativnimi občinskimi združenji in Pravno fakulteto v Ljubljani. Pokrajina naj bi po novem štela vsaj sto tisoč prebivalcev, in ne več kot tristo tisoč. Tudi zato je Zasavje na predlog delovne skupine v »popravljeni« različici pristalo v isti pokrajini s Posavjem, čeprav so oboji želeli samostojno pokrajino. A le skupaj ustrezata kriteriju več kot 100.000 prebivalcev – 135.000. Tudi Koroška, Šaleška dolina in Zgornja Savinjska dolina po tem merilu v novem, izboljšanem predlogu tvorijo skupno pokrajino s 130.000 prebivalci. Prlekija je razdeljena na Štajersko in Pomursko pokrajino.
Predlog enajstih pokrajin je predvideval Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Za Ljubljano je predlog predvidel samostojno pokrajino, za Maribor pa, da bi bil sedež Zahodnoštajerske pokrajine. Po novi formuli deset plus dve naj bi Slovenija dobila Pomursko, Štajersko, Koroško-šaleško, Savinjsko, Zasavsko-posavsko, Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Osrednjeslovensko, Goriško in Primorsko-notranjsko pokrajino; mestni občini Maribor in Ljubljana imata samostojni status.
Pokrajinska razdelitev naj bi zaživela v 2023, v polnem obsegu predvidoma do 2030, za sprejetje pa zakonodaja potrebuje dvetretjinsko podporo poslancev.
