Zdravnica: 6. marca sem naredila 'samo' 55 obravnav, a manjka drobni tisk

Laični posamezniki bi lahko na podlagi objavljenih podatkov neupravičeno zaključili, da ob pomanjkanju zdravnikov nekateri nič ne delajo.
Fotografija: Iz Zdravniške zbornice Slovenije so zapisali, da so zdravniške organizacije v prvem odzivu opozorile javnost na izredno previdnost pri interpretaciji objavljenih podatkov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
Iz Zdravniške zbornice Slovenije so zapisali, da so zdravniške organizacije v prvem odzivu opozorile javnost na izredno previdnost pri interpretaciji objavljenih podatkov. FOTO: Leon Vidic/Delo

ZZZS je v torek objavil podatke o storilnosti posameznega zdravnika, fizioterapevta in patronažne sestre po mesecih za letošnje leto in del lanskega. Že včeraj so se na objavo najprej odzvali v Fidesu, kjer so opozorili, da so podatki izkrivljeni, ker ne vključujejo odsotnosti zdravnikov zaradi bolezni, dopusta, izobraževanja, krajšega delovnega časa. Dejali so, da gre za lov na čarovnice.

ZZZS je podatke objavil po naročilu vlade Roberta Goloba oziroma na predlog ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in po sugestiji ZZZS. Četudi je bil cilj objave podatkov transparentnost in uspešnost delovanja zdravstvenega sistema, naj bi bili podatki zavajajoči. Če bodo bolniki brskali po podatkih za svojega zdravnika, bodo morda nanj neupravičeno jezni, saj na spletni strani ZZZS ni zapisano, denimo, da je (bil) zdravnik bolan.

image_alt
ZZZS objavil seznam o številu opravljenih storitev za posameznega zdravnika

Previdnost pri interpretaciji podatkov

V Zdravniški zbornici Slovenije so zapisali, da so zdravniške organizacije v prvem odzivu opozorile javnost na izredno previdnost pri interpretaciji objavljenih podatkov. Odzivi članov pa kažejo predvsem na osuplost ob objavi selektivno izbranih podatkov ter vprašanja, kaj točno je namen tovrstnih objav. Pri tem so s soglasjem družinske zdravnice Tanje Šeligo Drame delili njen komentar na objavo podatkov ZZZS. V njem zdravnica opozarja na to, kako lahko podatki, ki so zunaj konteksta, naredijo več škode kot koristi.

»Ena obravnava pri zdravniku lahko pomeni poslan recept za lekadol in ena obravnava pri zdravniku lahko pomeni: kontrolni pregled po hospitalizaciji, pregled jemanja terapije, predpis manjkajočih zdravil, laboratorijska kontrola vnetnih parametrov, predpis antibiotika, predpis postelje, predpis plenic, delovni nalog za patronažo za prevez jutri, konziliarni klic infektologa, pregled v informacijski hrbtenici glede starih laboratorijskih izvidov na sekundarni ravni, današnji prevez in napotitev k dermatologu. Prvo obravnavo rešiš v 15 sekundah, za drugo potrebuješ pol ure, ni fiktivna, je iz ponedeljkove ambulante. V očeh objavljene statistike je pa oboje ena obravnava,« je zapisala o izkrivljanju podatkov na podlagi številk. Zato je »150 obravnav v enem dnevu in 40 obravnav v drugem dnevu primerljivo kot dan in noč, kot jabolko in hruška,« je zapisala Tanja Šeligo Drame.

image_alt
Za družinsko medicino bo še manj zanimanja

»6. marca sem naredila 'samo' 55 obravnav, a manjka drobni tisk, da sem tisti dan delala samo štiri ure. In od 55 obravnav v štirih urah urah sem 35 ljudi pogledala fizično v ambulanti ... Malo drugače, kot če bi poslala 55 receptov za lekadol … Kje v statistiki so naša dežurstva med konci tedna, ko pogledamo od 50 do 80 ljudi fizično in potrebujemo še dva dni, da zadihamo? Delamo na več deloviščih, ne samo v eni ambulanti, vsako delovišče je svoja specifika,« je še dodala.

Osebje Splošne bolnišnice Celje maja leta 2015. FOTO: Leon Vidic/Delo
Osebje Splošne bolnišnice Celje maja leta 2015. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Kdo bi si želel, da vas pregleda utrujeni zdravnik?

Zdravnica opozarja na zavajanje, saj podatkov ne spremlja interpretacija: »Pompozni naslovi primerjave številk med izvajalci zdravstvenih storitev so zavajajoči, ker so te vzete iz konteksta. In konec koncev, kaj bi si zase želeli, da ste pregledani deseti od petnajstih naročenih ali da vas pregleda utrujen zdravnik štiridesetega po vrsti od štiridesetih naročenih? Z večanjem števila obravnav je večja verjetnost napak, naše obravnave pa so bolj površne. Nismo roboti!«

Laiki lahko neupravičeno zaključijo, da nekateri nič ne delajo

Tomaž Glažar, direktor ZD Idrija, se z objavo podatkov ne strinja. FOTO: Anja Intihar/Delo
Tomaž Glažar, direktor ZD Idrija, se z objavo podatkov ne strinja. FOTO: Anja Intihar/Delo
Iz Zdravstvenega doma (ZD) Idrija se je za Delo odzval direktor Tomaž Glažar, ki pravi, da ne razume, komu naj bi koristili objavljeni podatki o številu obravnav na zdravnika.

»Tako, kot so predstavljeni, imajo malo uporabne vrednosti in celo zavajajo. Med zdravniki so tudi specializanti ali celo tisti, ki opravljajo sekundarij, upokojenci, ki samo pomagajo pri delu ambulant in opravijo malo storitev. V seznamih so objavljene samo tiste storitve, ki se lahko obračunavajo ZZZS, ne pa vse, med katere je zajetih tudi precej administrativnih.«

Dodal je, da bi bilo po njegovem bolj primerno, če bi se spremljale storitve na posamezne ambulante, saj ob pomanjkanju zdravnikov v eni ambulanti delo opravljajo občasno tudi trije ali več zdravnikov.

»V ZD Idrija imamo nadzor nad obsegom opravljenih storitev že dlje časa urejen preko posebne programske opreme, zato za nas objavljeni podatki nimajo nobenega pomena. Laični posamezniki pa na njihovi podlagi lahko neupravičeno zaključijo, da ob pomanjkanju zdravnikov nekateri nič ne delajo,« je v svojem odzivu zapisal direktor ZD Idrija.

Preberite še: