Pred vrati trije kupci, vsi iz tujine
Rimski vrelec bi kupila celo podjetnica z eksplozivom iz Avstralije, po rodu Korošica.
Odpri galerijo
Rimski vrelec sameva že skoraj dve desetletji. FOTO: Mateja Kotnik
Ravne na Koroškem – Občina Ravne na Koroškem je pred novim, po besedah župana Tomaža Rožena bržkone zadnjim poskusom, da bi propadajoči turistični biser Rimski vrelec prodala investitorju, ki bi na območju pod Uršljo goro, velikem skoraj 17.000 kvadratnih metrov, razvijal turizem.
Za objavo razpisa, ki je bil v uradnem listu objavljen včeraj, so se odločili zaradi treh zelo resnih ponudb, ki so na občino prispele prvič po letu 2016, ko je občina po propadlem poslu z ruskim imunopatologom Muso T. Abidovom znova postala lastnica nepremičnine v Kotljah.
Za prvo ponudbo stoji kupec iz tujine, ki je v Sloveniji zaradi prijave na razpis že ustanovil hčerinsko podjetje. Na Rimskem vrelcu bi stavil predvsem na izvir naravne mineralne vode, hotuljske slatine, ki bi jo polnil v polnilnici in prodajal po vsem svetu.
Druga ponudnica, od katere občina pričakuje, da se bo prijavila na razpis, saj je svoje namere sama razkrila javnosti, je podjetnica Marjana Kaker, Ravenčanka, ki ima v Avstraliji podjetje, v katerem izdelujejo eksplozive.
Tretjega kupca, ki je prav tako iz tujine, a ne iz držav Evropske unije, zastopa investicijsko podjetje iz Ljubljane. Gre za investitorja, ki ima po svetu več objektov, ukvarja pa se s hotelskim turizmom.
Občina v razpisu ni postavila izhodiščne cene za nakup nepremičnine, a si želi, da bi bila kupnina višja od 400 tisočakov. Investitor, ki ga bodo izbrali, bo moral gradbena dela na lokaciji začeti najkasneje v dveh letih, naložbo pa končati najkasneje v štirih. »Če bi kateri od ponudnikov ponudil hitrejši tempo del, a ne najvišje kupnine, bi imel prednost,« je napovedal Rožen.
Pred četrtim poskusom prodaje v zadnjem desetletju so na občini še posebej previdni, saj Abidov na Rimskem vrelcu kljub obljubam ni izkopal niti ene gradbene jame. Iz neuspelega sodelovanja z občino se je izvlekel brez praske. Celo več, občina, ki se je z Abidovom poravnala, mu je morala od kupnine v višini 480 tisočakov vrniti kar 400.000 evrov v štirih obrokih, nesojeni investitor pa ima do vračila tega zneska na propadajoči hotelski kompleks vpisano hipoteko. »Dolgujemo mu le še en obrok v višini 100.000 evrov, ki zapade marca prihodnje leto,« pove župan in zagotavlja, da bo kupec nepremično dobil v last prosto vseh bremen. V primeru prodaje bodo namreč dolg takoj v celoti poravnali in poskrbeli za izbris hipoteke.
Eden od pogojev, ki jih bo moral novi lastnik Rimskega vrelca sprejeti, je brezplačen dostop za občane do hotuljske slatine za osebno rabo. »Vode ni malo, približno štiri litre na minuto, a teče 24 ur na dan. Tako je sto let,« pravijo na ravenski občini, kjer vodne pravice za vodni vir nimajo. Če se bo investitor odločil, da na tej lokaciji postavi polnilnico, bo moral pridobiti koncesijo od ministrstva za okolje in prostor.
»Naš interes je, da bi se izkoristil celoten potencial lokacije, torej tudi mineralno vodo, ki bi ji okrepili dodano vrednost,« pove Tomaž Rožen. Prepričan je, da je to zadnji poskus, da bi občina na tem območju znova vzpostavila turistično dejavnost. Če ji ne bo uspelo, bodo razmislili, da bi zemljišče namenili za gradnjo individualnih hiš ali doma za starejše. V povezavi z nakupom Rimskega vrelca prihaja v ospredje tudi vprašanje usode bližnjega Ivarčkega jezera. Številni so prepričani, da sta pravi potencial le obe lokaciji skupaj. Lastnik Ivarčkega jezera, družina Grah iz Slovenj Gradca, je menda že znižal kupnino za jezero in znaša po zadnjih informacijah ne več dva milijona evrov, ampak le še milijon.
Za objavo razpisa, ki je bil v uradnem listu objavljen včeraj, so se odločili zaradi treh zelo resnih ponudb, ki so na občino prispele prvič po letu 2016, ko je občina po propadlem poslu z ruskim imunopatologom Muso T. Abidovom znova postala lastnica nepremičnine v Kotljah.
Za prvo ponudbo stoji kupec iz tujine, ki je v Sloveniji zaradi prijave na razpis že ustanovil hčerinsko podjetje. Na Rimskem vrelcu bi stavil predvsem na izvir naravne mineralne vode, hotuljske slatine, ki bi jo polnil v polnilnici in prodajal po vsem svetu.
Druga ponudnica, od katere občina pričakuje, da se bo prijavila na razpis, saj je svoje namere sama razkrila javnosti, je podjetnica Marjana Kaker, Ravenčanka, ki ima v Avstraliji podjetje, v katerem izdelujejo eksplozive.
Tretjega kupca, ki je prav tako iz tujine, a ne iz držav Evropske unije, zastopa investicijsko podjetje iz Ljubljane. Gre za investitorja, ki ima po svetu več objektov, ukvarja pa se s hotelskim turizmom.
Ključna bo kupnina
Občina v razpisu ni postavila izhodiščne cene za nakup nepremičnine, a si želi, da bi bila kupnina višja od 400 tisočakov. Investitor, ki ga bodo izbrali, bo moral gradbena dela na lokaciji začeti najkasneje v dveh letih, naložbo pa končati najkasneje v štirih. »Če bi kateri od ponudnikov ponudil hitrejši tempo del, a ne najvišje kupnine, bi imel prednost,« je napovedal Rožen.
Pred četrtim poskusom prodaje v zadnjem desetletju so na občini še posebej previdni, saj Abidov na Rimskem vrelcu kljub obljubam ni izkopal niti ene gradbene jame. Iz neuspelega sodelovanja z občino se je izvlekel brez praske. Celo več, občina, ki se je z Abidovom poravnala, mu je morala od kupnine v višini 480 tisočakov vrniti kar 400.000 evrov v štirih obrokih, nesojeni investitor pa ima do vračila tega zneska na propadajoči hotelski kompleks vpisano hipoteko. »Dolgujemo mu le še en obrok v višini 100.000 evrov, ki zapade marca prihodnje leto,« pove župan in zagotavlja, da bo kupec nepremično dobil v last prosto vseh bremen. V primeru prodaje bodo namreč dolg takoj v celoti poravnali in poskrbeli za izbris hipoteke.
Dostop do vode za domačine brezplačen
Eden od pogojev, ki jih bo moral novi lastnik Rimskega vrelca sprejeti, je brezplačen dostop za občane do hotuljske slatine za osebno rabo. »Vode ni malo, približno štiri litre na minuto, a teče 24 ur na dan. Tako je sto let,« pravijo na ravenski občini, kjer vodne pravice za vodni vir nimajo. Če se bo investitor odločil, da na tej lokaciji postavi polnilnico, bo moral pridobiti koncesijo od ministrstva za okolje in prostor.
Izvir hotuljske slatine. FOTO: Mateja Kotnik
»Naš interes je, da bi se izkoristil celoten potencial lokacije, torej tudi mineralno vodo, ki bi ji okrepili dodano vrednost,« pove Tomaž Rožen. Prepričan je, da je to zadnji poskus, da bi občina na tem območju znova vzpostavila turistično dejavnost. Če ji ne bo uspelo, bodo razmislili, da bi zemljišče namenili za gradnjo individualnih hiš ali doma za starejše. V povezavi z nakupom Rimskega vrelca prihaja v ospredje tudi vprašanje usode bližnjega Ivarčkega jezera. Številni so prepričani, da sta pravi potencial le obe lokaciji skupaj. Lastnik Ivarčkega jezera, družina Grah iz Slovenj Gradca, je menda že znižal kupnino za jezero in znaša po zadnjih informacijah ne več dva milijona evrov, ampak le še milijon.
