Župani so pomirjeni, občinam bodo povrnjeni vsi intervencijski stroški
Predsednik vlade dr. Robert Golob se je danes ponovno srečal s predstavniki občinskih združenj - Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije. Na njem so pregledali, kako potekajo intervencijska in sanacijska dela na območjih, prizadetih od ujme in poplav ter govorili o novih predlogih in potrebah.
Za ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana je bil današnji sestanek konstruktiven: »Poteka že udejanjanje zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga je Državni zbor sprejel prejšnji teden. Na ministrstvu je že bil sestanek o predhodni oceni škode, ki bo nared do septembra. Na tej podlagi bodo oblikovali tudi program odprave posledic. Na vodotokih se ukvarjamo s pretočnostjo, kar je eden ključnih ukrepov ministrstva pred jesenjo. Potekajo tudi interventni ukrepi zagotavljanja stabilnosti tal.«
Tehnične pisarne
Kot je dejal Brežan, bo ključni instrument sanacije vzpostavitev tehničnih pisarn na terenu, ki bodo občinam, posameznikom in gospodarstvu v pomoč pri iskanju rešitev za odpravo posledic, za gradnjo in obnovo obstoječih prizadetih objektov ter za novogradnje. Koliko bo teh pisarn, še ni znano.
Med srednje- in dolgoročnimi ukrepi pa se bo treba soočiti s preventivo, je opomnil, z nadaljevanjem gradnje in umeščanja protipoplavnih ukrepov, in poudaril, da bo na tem področju še kako pomembno sodelovanje občin.
Po besedah Leona Behina, direktorja Uprave za zaščito in reševanje, so danes razpravljali tudi o tem, koliko časa bi še lahko imeli odprt državni načrt o delovanju ob poplavah, saj ga še nekaj časa, vsaj nekaj dni, ne bodo zaprli: »Počasi bo treba preiti k organiziranim sanacijskim delom.«
Tudi danes so poudarili nujnost sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in pri popisu škode, da pridejo čim prej do ustreznih podatkov, saj je pomembno imeti prvo oceno škode »za izvedbo sanacijskih 40 odstotkov predplačil«. Na terenu se zaključujejo popisi intervencijskih stroškov. Za pripravo podatkov za solidarnostni sklad je časa zelo malo, je ocenil, saj bo treba v oktobru vložiti tudi ta zahtevek. Napovedal je jutrišnji sestanek s humanitarnimi organizacijami, v petek z združenji občin – vse z namenom, da razčistijo podrobnosti, kaj mora kdo narediti v 24 urah, saj so roki zelo kratki.
Z današnjim dnem se število prostovoljcev na terenu zelo zmanjšuje, je spomnil – na terenu ostajajo gasilske in druge reševalne enote - in se zahvalil vsem, ki so kakor koli pomagali na poplavnih območjih.
Dr. Vladimir Prebilič je v imenu Skupnosti občin Slovenije dejal: »Pomirjeni smo. Vsi intervencijski stroški bodo občinam stoodstotno povrnjeni.« Druga pomembna zadeva je, da bo več občinam potrebna pomoč pri popisu škode. O tem, koliko, kdo in kam bodo poslali popisovalce, se bodo dogovorili v petek: »Do številke moramo čim prej, tudi zato, da zaprosimo za sredstva, ki jih lahko Slovenija v tem kontekstu pridobi.«
Prepričan je, da bodo v občinskih upravah našli tiste, ki jih bodo pravi čas opremili z znanjem in ki bodo šli na teren pomagat popisovat.
Zlasti velik izziv bo po njegovem iskanje nadomestnih zemljišč: »Opozorili smo na dejstva, da bodo nekatera zemljišča, ki jih bomo potrebovali za nadomestne gradnje, izziv, ker ne vemo, v čigavi lasti so, kakšni bodo pogoji najema, komunalnega opremljanja …«
En evro na prebivalca
Prebilič je omenil pobudo en evro na prebivalca. Po njej bi manj prizadete oziroma neprizadete občine – prizadetih je sicer kar dve tretjini - iz občinskih proračunov, iz neporabljene postavke proračunske rezervacije oziroma za naravne nesreče, namenile po en evro na prebivalca občine. Prebiličevo Kočevje je tako, denimo, že nakazalo 20.000 evrov: pol Solčavi, pol Ljubnemu ob Savinji.
Opremo za gasilce zagotavljati sistemsko
Tudi Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije, je s sestankom danes zadovoljen, pravi pa, da Slovenija pri odpravi škode oziroma za korektne popise potrebuje strokovnjake. Sicer pa bo po njegovem izziv tudi, priti do rešitev, kako na ogroženih območjih varno umestiti objekte prek poenostavljenih postopkov.
Sanacija oziroma urejanje vodotokov je najbolj problematično, je dodal. Priprava sanacij je velik izziv: kako naj država skupaj s strokovnimi ekipami in z občinami čim prej pride do učinkovitih rešitev? Združenje je ponovno pozvalo, da se najdejo sistemski viri za sofinanciranje nabav opreme za gasilska društva. Ta, dodaja Smrdelj, je namreč velik zalogaj za občine.
V imenu Združenja mestnih občin Slovenije je medije nagovoril Tilen Klugler. ki je poudaril, da so imele občine zelo različne stroške pri reševanju poplavljenih območij. V Slovenj Gradcu so, denimo, aktivirali zračni most in svoje letališče ter dostavljali hrano s helikopterji v zgornjo Mežiško dolino. »Danes se izteka rok za predložitev predlogov za interventni zakon in tudi intervencije na terenu se zaključujejo,« je spomnil. Zato je pomembno, da bo zakon, ki bo opredelil intervencijske stroške, vse stroške tudi dejansko povzel.
Najavo predsednika vlade, po kateri bo treba interventno zagotoviti nadomestna zemljišča za nadomestno gradnjo, je označil za smelo. Opozoril je, da z rednimi postopki iz prostorske zakonodaje ne bo mogoče v kratkem rešiti ljudi, ki bivajo pri sorodnikih ali v drugih začasnih nastanitvah.
Klugler je poudaril tudi, da bo v naslednjih proračunih treba več sredstev nameniti za preventivo, saj se podoben dogodek lahko ponovi že jeseni.
Kam s šolarji?
Čim prej pa bo treba rešiti tudi vprašanje o morebitnem kasnejšem začetku šolskega leta v nekaterih ustanovah, ki so zelo prizadete in kjer še dolgo ne bo mogoče organizirati »normalnega« pouka. Ena od variant je pouk na daljavo. Prav tako pa bo težava prevoz otrok; na območju Slovenj Gradca je na območjih, od koder se otroci vozijo v šolo, denimo, prizadetih kar 16 kilometrov cest. To pomeni dodatne stroške, saj jih bo treba voziti po drugih lokacijah, o čemer se že dogovarjajo z ministrstvom za šolstvo. To bo prizadeta območja o rešitvah obvestilo pred začetkom šolskega leta.
Izjavo za medije je mogoče spremljati tu:
