Slovenija vse bliže skandinavskim državam

Ameriška nevladna organizacija Freedom House, ki ocenjuje raven svobode in demokracije po svetu, v najnovejšem letnem poročilu ugotavlja, da je bilo lani kljub siceršnjemu nazadovanju pri pravicah in svoboščinah v posameznih državah opaziti izboljšanje. Ta nevladna organizacija, ki ocenjuje dostop ljudi do političnih pravic in državljanskih svoboščin v 210 državah in ozemljih, omenja tudi Slovenijo, ki je na lestvici svoboščin dosegla 95 točk. Najbolje so ocenjene tri skandinavske države, ki so dosegle 100 točk oziroma najvišje možno število.

V najnovejšem poročilu Freedom House ugotavlja, da bi bilo minulo leto v globalnem boju za demokracijo lahko prelomno. Kljub temu da so se že sedemnajsto leto zapored zmanjšale pravice in svoboščine v svetu, pa se je ta negativni trend lani upočasnil.

»Ruska agresija je privedla do uničujočih grozodejstev in kratenja človekovih pravic v Ukrajini. Novi državni udari in drugi poskusi spodkopavanja vlad so destabilizirali Burkino Faso, Tunizijo, Peru in Brazilijo. Državni udari iz preteklih let in nenehna represija so še naprej zmanjševali osnovne svoboščine v Gvineji in omejevali svobodo v Turčiji, Burmi in na Tajskem. Dve državi pa sta dosegli znižanje splošnega statusa svobode: Peru je prešel iz svobodne v delno svobodno državo, Burkina Faso pa iz delno svobodne v nesvobodno,« so zapisali v poročilu.

Nevladniki tudi ugotavljajo zmanjšanje svoboščin v Rusiji, Nikaragvi, Salvadorju in na Madžarskem. Največ pravic in svoboščin pa imajo Norveška, Finska in Švedska, saj je vsaka država prejela po 100 točk. Sledijo Nizozemska, Irska, Luksemburg in Danska s po 97 točkami. Madžarska kot edina članica EU pa je s 66 točkami označena kot »delno svobodna«.

Napredek na treh ključnih področjih

Slovenija je med državami, za katere poročilo ugotavlja izboljšanje na področju pravic in svoboščin in so jo označili kot »svobodno državo.« Na lestvici globalne ocene svobode je naša država prejela 95 od 100 možnih točk in v primerjavi z letom 2021 napredovala za pet točk. Za politične pravice je dobila 39 točk, 56 točk pa za državljanske svoboščine. Kot najpomembnejše dogodke v letu 2022 poročilo omenja poraz vladajoče SDS Janeza Janše na aprilskih parlamentarnih volitvah, izvolitev Roberta Goloba za predsednika vlade, izvolitev Nataše Pirc Musar za prvo predsednico države ter julijsko odločitev ustavnega sodišča, da je zakonodaja, ki onemogoča istospolne poroke in posvojitve, neustavna. Omenja tudi podporo vladnemu predlogu na novembrskem referendumu glede zakona o RTV.

Pri oceni stanja pravic in svoboščin po posameznih področjih pa poročilo kot skrb vzbujajočo v letu 2022 omenja korupcijo. »Korupcija v Sloveniji v veliki meri poteka v obliki navzkrižja interesov med javnimi uslužbenci in zasebnimi podjetji,« ugotavljajo v poročilu in dodajajo, »da so bila protikorupcijska prizadevanja zmanjšana, ker Janševa vlada ni imenovala državnih tožilcev«. Po mnenju ameriških nevladnikov slovenski novinarji proaktivno razkrivajo obtožbe o korupciji. Glede svobode izražanja pa poročilo poudarja, da imajo podjetja v državni lasti deleže v več medijih, zato so ti ranljivi za vladne posege.