Svoboda medijev: skok za devet mest, a problemov je zelo veliko

Tretji maj je mednarodni dan svobode medijev. Ti se povsod spopadajo s številnimi izzivi – naklade časopisom padajo, zaupanje v medije je ponekod na zelo nizki ravni. Glede na rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, s katero Valicon beleži stopnjo zaupanja v posamezne institucije pri nas, so mediji aprila za dve odstotni točki zaostali za vlado. Slovenija je na lestvici svobode medijev lani v primerjavi z letom pred tem sicer skočila za devet mest. Je to lahko vzrok za optimizem?

Od 1. januarja letos je bilo po svetu ubitih petnajst novinarjev, pridržanih pa 527. Fizični napadi na medijske delavce so najbolj vidne kršitve svobode tiska, opozarjajo v mednarodni organizaciji Novinarji brez meja, ki vsako leto pred 3. majem objavi indeks svobode medijev, a je, kot dodajajo letos, prav tako velik in skrb vzbujajoč problem ekonomski pritisk.

Ekonomski kazalnik na indeksu svobode medijev je na kritično nizki ravni zaradi več dejavnikov – koncentracije lastništva medijev, pritiska oglaševalcev in finančnih podpornikov ter nezadostne in prepočasne pomoči medijem, predvsem tiskanim. Podatki, ki so jih zbrali v organizaciji Novinarji brez meja, kažejo, da so mediji ujeti med kladivom in nakovalom – ohranjanjem uredniške neodvisnosti na eni strani in poskusom preživetja v težkih tržnih razmerah na drugi.

Direktorica te organizacije Anne Bocandé je ob letošnjem mednarodnem dnevu svobode medijev opozorila, da »zahteva zagotavljanje svobode, neodvisnosti in pluralnosti medijske krajine stabilne in urejene finančne pogoje. Brez ekonomske neodvisnosti ni svobode medijev.«

Dodala je, da finančni pritiski in tekma za to, kdo bo hitreje in bolj privabil bralce, gledalce in poslušalce, vodi v nevarnost slabšanja kakovostnega poročanja. Prav tako lahko mediji na ta račun postanejo žrtev oligarhov in javnih oblasti, ki poskušajo izkoristiti težave v panogi.

Gospodarske razmere je treba urediti, je še opozorila Bocandéjeva, da se bodo novinarke in novinarji lahko borili proti lažnim informacijam in delali kakovostno. »Finančna neodvisnost medijev je nujen pogoj za zagotavljanje oziroma ustvarjanje svobodnih in zaupanja vrednih novic, ki služijo javnemu interesu,« je še dejala direktorica.

FOTO: Voranc Vogel/Delo

Kje je Slovenija?

Slovenija se je na letošnji lestvici medijske svobode uvrstila na 33. mesto, kar je devet mest višje kot lani. Organizacija Novinarji brez meja je skok utemeljila s tem, da je sedanja vlada Roberta Goloba relativno spoštljiva do svobode medijev in da je zdaj verjetnejši politični pritisk opozicijskih strank, ki izrabijo skoraj vsako priložnost za diskreditacijo medijev ter posameznih novinarjev in novinark.

Ob tem velja poudariti, da indeks svobode medijev odraža stanje v lanskem letu, ko je vlada nekoliko zvišala RTV-prispevek, ob tem se je pripravljal nov medijski zakon, ki sicer še vedno ni sprejet, kljub Golobovim predvolilnim obljubam, da bo to ena od prioritet v primeru prevzema oblasti.

Boljšo uvrstitev na lestvici je mogoče pripisati tudi manj napadom na novinarje in – pomenljivo v kontekstu letošnjega leta – manj odpuščanjem v medijski panogi. Letos je v medijskih hišah Večer in Delo službo izgubilo več novinarjev in drugih zaposlenih. Da stanje v novinarstvu pri nas nikakor ni rožnato, kaže dejstvo, da se je Slovenija med 27 državami članicami Evropske unije uvrstila šele na 18. mesto.

Prav tako so v organizaciji Novinarji brez meja opozorili, da je dvig Slovenije na lestvici delno tudi posledica padca drugih držav, na primer Slovaške, kjer so bili lani močno izpostavljeni neodvisni mediji, tudi njihova javna radiotelevizija STVR.

Lokalne novice vedno potrebne in iskane, a koliko so cenjene?

Pa obstaja kljub opazno boljši uvrstitvi razlog za optimizem? »Gotovo je to relativni uspeh za Slovenijo. Vsak dvig na tovrstnih lestvicah, ki vendarle imajo enako metodologijo že več let, predstavlja vsaj očitno mednarodno prepoznavanje določenih izboljšav v slovenskem prostoru. To je napredek, verjetno pa slovenski novinarji niso zadovoljni s sedanjim stanjem, kot tudi jaz sam nisem. Poveden je predvsem podatek o uvrstitvi Slovenije znotraj članic Evropske unije, kjer smo uvrščeni precej slabo, in to je bolj realna, slika,« je poudaril profesor Marko Milosavljević s katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede.

Sam kot veliko grožnjo kakovostnemu in neodvisnemu novinarstvu vidi predvsem v ekonomski nevzdržnosti slovenskega medijskega prostora. »Slovensko novinarstvo je tržno gledano vse manj samostojno, mediji so vedno bolj odvisni od državnega sofinanciranja, sami po sebi bi verjetno težko preživeli brez državnih subvencij, brez različnih oblik državne pomoči,« je opozoril.

Z ekonomsko ogroženostjo ali šibkostjo skupaj pogosto prihaja tudi možnost političnih zlorab. Po Milosavljevićevih besedah se bo na tem področju šele po sprejetju zakona o medijih pokazal drobni tisk – kaj torej te nove državne sheme pomoči pomenijo z vidika potencialnih političnih zlorab.

FOTO: Jure Eržen/Delo

SLAPP-tožbe v Sloveniji niso redkost

Prva na lestvici svobode medijev je bila lani sicer Norveška, sledita ji Estonija in Nizozemska, na četrtem oziroma petem mestu sta Švedska in Finska. Slovenija se je, kot rečeno, uvrstila na 33. mesto, Slovaška je 38., sosednja Italija je padla za tri mesta in je 49. Na zadnjih treh mestih na lestvici so Kitajska, Severna Koreja in Eritreja. V tako imenovani rdeči coni sta sicer tudi Turčija in Rusija. Ukrajina je 62., Palestina 163., Izrael pa 112.

V organizaciji Novinarji brez meja so opozorili, da se znotraj Evropske unije vmešavanje oblasti v medije problematično opaža zlasti na Madžarskem (uvrstila se je na 68. mesto) in na Cipru (77. mesto), in sicer zaradi nepregledne in neenakomerne porazdelitve sredstev za državno oglaševanje. Ko se mediji oziroma novinarji uprejo pritiskom, so marsikje soočeni s strateškimi tako imenovanimi SLAPP-tožbami, katerih cilj je finančno izčrpavanje medija ali novinarja. Tudi v Sloveniji tovrstne tožbe niso redke. Pred kratkim so pravna sredstva zlorabili na Psihiatrični kliniki Ljubljana, ko so zoper novinarke oziroma urednice N1 in lastnika oziroma izdajatelja medija sprožili šest odškodninskih SLAPP-tožb.

Marko Milosavljević se nadeja, da bosta država oziroma vlada čim prej sprejeli ustrezne ukrepe na področju omejevanja SLAPP-tožb z implementacijo SLAPP-direktive, ki jo vodi ministrstvo za pravosodje. Tudi implementacija akta o digitalnih storitvah in akta o umetni inteligenci bosta prinesla nekaj nujnih pozitivnih ukrepov.

Indeks medijske svobode meri neprofitna organizacija Novinarji brez meja. Lestvica je narejena na podlagi raziskav o svobodi novinarjev, da lahko (ali pa ne) ustvarjajo in objavljajo novice, ki so v javnem interesu, vendar neodvisne od političnega, pravnega in ekonomskega vmešavanja. Pomembno je tudi, da novinarji pri tem niso ogroženi fizično ali psihično. Države so na lestvici razvrščene od tistih z najbolj svobodnimi mediji do tistih z najmanj. Na zemljevidu so države, v katerih je stanje najbolj skrb vzbujajoče, obarvane z rdečo barvo, tiste, v katerih je stanje dobro, pa z zeleno barvo.

Kaj bi ob dnevu svobode medijev želeli medijem in novinarjem?