TZS za enak položaj vseh trgovcev
Trgovci ob morebitnem zapiranju pričakujejo upoštevanje prodajnih površin, in ne velikosti prodajaln.
Odpri galerijo
Velike trgovine trdijo, da lažje zagotavljajo razdaljo med kupci. FOTO: Tadej Regent
Napovedi možnega ponovnega zapiranja dejavnosti zaradi poslabšanja epidemiološke slike v državi nasprotujejo tako trgovci in gostinci kot drugi deli malega gospodarstva. Vlado opozarjajo na neenako obravnavo, trgovci pa ob morebitnem zapiranju pozivajo k upoštevanju prodajnih površin, in ne velikosti prodajaln.
Med možnimi ukrepi se razmišlja o ponovnem zapiranju trgovin, večjih od 400 kvadratnih metrov, čemur pa trgovci nasprotujejo. V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pravijo, da se je med epidemijo izkazalo, da trgovina ni tvegana dejavnost za okužbe s covidom-19 in nikoli ni predstavljala vira okužb. »TZS zato poziva vlado, da pri pripravi morebitnih nadaljnjih ukrepov upošteva vlogo trgovine kot temeljne dejavnosti tako za preskrbo prebivalcev z dobrinami kot z vidika panoge, ki ustvari največ prihodkov v domačem gospodarstvu ter ohrani trgovine odprte,« sporočajo.
TZS je ob objavi zadnjih vladnih odlokov opozorila na veliko anomalijo, ki je postavila gospodarske subjekte v izrazito neenak položaj in se pri morebitnih nadaljnjih ukrepih nikakor ne bi smela ponoviti. Po besedah predsednice zbornice Mariče Lah dosedanji ureditvi v odlokih in navedenemu merilu 400 kvadratnih metrov nasprotujejo zaradi neenake obravnave ponudnikov in omejevanja svobodne konkurence na trgu. V zbornici zato pozivajo, da naj morebitna ponovna odločitev o omejitvi prodajaln na določeno kvadraturo velja za velikost prodajne površine, in ne za velikost prodajaln, kar bi trgovcem z možnostjo pregrajevanja zagotavljalo enak položaj na trgu. Pri tem se sklicujejo na primer Avstrije, kjer je tamkajšnje ustavno sodišče za omejitev, ki je veljala v času obveznega zaprtja za prodajne površine do 400 kvadratnih metrov, presodilo, da je ta neustavna, in jo je odpravilo.
Trgovci opozarjajo, da prodaja po spletu ne more nadomestiti prodaje v poslovalnicah. »Budno spremljamo epidemiološko situacijo, računamo pa, da ne glede na poslabšanje epidemiološke slike temu ne bo sledilo zaprtje trgovcev, ki imamo večje prodajne površine od 400 kvadratnih metrov,« pravi prvi mož Merkurja Blaž Pesjak. Opozarja, da je sezona na področju gradbenih, obnovitvenih del, projektov za dom ter vrt in kmetijstvo v polnem teku, prav tako so stekla obnovitvena dela. Kot pravi, gre za pomembno podjetje za oskrbovanje tako slovenskega gospodarstva kot prebivalstva. »Ocenjujemo, da razlikovanje trgovcev glede na blago in predvsem glede na kvadraturo kot kriteriji za odprtje ni pravično, ustvarjeno brez objektivnega in stvarnega razloga. Vsi tisti, ki odločajo in določajo ukrepe bi morali, zaradi preprečitve vzpostavitve neenakopravnega položaja poslovnih subjektov na trgu, razmisliti o oblikovanju take rešitve, ki bo enaka za vse trgovce,« meni Pesjak.
V Lesnini pravijo, da od samega začetka ne razumejo odločitve, zakaj trgovine nad 400 kvadratnimi metri zapiramo prej kot druge nujne trgovine. Dodajajo, da so njihove prodajne površine velike, zaradi ponudbe, ki zahteva veliko prostora. »Velike površine pa niso v sorazmerju z številom obiskovalcev, celo nasprotno,« opozarjajo in dodajajo, da jim prav to omogoča upoštevanje vseh preventivnih ukrepov, vključno z varnostno razdaljo.
»V primeru ponovnih zaostrenih razmer pričakujemo, da bodo ukrepi vlade sorazmerni in enakopravni. Menimo, da so ob zagotavljanju dovoljenega števila oseb glede na prodajno površino večje trgovine celo varnejše od manjših, saj je v njih lažje zagotavljati ustrezno medosebno razdaljo, minimalno površino 30 kvadratnih metrov na stranko, ločene vhode in izhode ter redno prezračevanje in ventilacijo prostorov. Zato ni razloga za omejitev poslovanja pri večjih trgovinah. Če pa se bo vlada že odločila za takšno omejitev, pričakujemo, da omejitev ne bo veljala za velikost prodajalne, pač pa za velikost prodajne površine,« pravijo v Big Bangu.
Nad napovedjo možnega ponovnega zapiranja dejavnosti so ogorčeni tako gostinci kot drugi deli malega gospodarstva, še posebej ker se jih obravnava kot manj pomembne. Zato pričakujejo, da bo strokovna skupina pod vodstvom Mateje Logar javno predstavila metodologijo, po kateri razvrščajo in določajo manj in bolj pomembne gospodarske panoge.
»Gostinci in zaposleni v gostinstvu in turizmu smo naravnost zgroženi, da se naša panoga smatra kot manj pomembna. Zaprti smo že več kot pol leta, gospodarska škoda je ogromna. Podatki kažejo, da panogi gostinstva in turizma skupaj s povezanimi panogami predstavljata 20 odstotkov BDP, kar pomeni, da sta to izjemno pomembni gospodarski panogi,« se je odzval predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije Blaž Cvar.
»Storitvene dejavnosti in trgovine niso bile nikoli vir okužb, zato je morebitno ponovno zapiranje teh dejavnosti v tretjem valu nesmiselno. Obenem pa težko razumemo, zakaj storitvene dejavnosti in trgovine predstavljajo večja tveganja kot neka proizvodna hala s 500 zaposlenimi. V primeru zaostrovanja ukrepov pričakujemo, da bodo mali in veliki obravnavani enakopravno,« pa meni predsednik OZS Branko Meh, ki je prepričan, da zapiranje in odpiranje dejavnosti ni rešitev. »Zavedati se moramo, da se ob zapiranju dejavnosti razmahne delo na črno, povečajo se tudi zasebna druženja. Tveganj za prenos okužb je tako še več,« dodaja.
Med možnimi ukrepi se razmišlja o ponovnem zapiranju trgovin, večjih od 400 kvadratnih metrov, čemur pa trgovci nasprotujejo. V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) pravijo, da se je med epidemijo izkazalo, da trgovina ni tvegana dejavnost za okužbe s covidom-19 in nikoli ni predstavljala vira okužb. »TZS zato poziva vlado, da pri pripravi morebitnih nadaljnjih ukrepov upošteva vlogo trgovine kot temeljne dejavnosti tako za preskrbo prebivalcev z dobrinami kot z vidika panoge, ki ustvari največ prihodkov v domačem gospodarstvu ter ohrani trgovine odprte,« sporočajo.
Za kakšna merila se zavzemajo trgovci?
TZS je ob objavi zadnjih vladnih odlokov opozorila na veliko anomalijo, ki je postavila gospodarske subjekte v izrazito neenak položaj in se pri morebitnih nadaljnjih ukrepih nikakor ne bi smela ponoviti. Po besedah predsednice zbornice Mariče Lah dosedanji ureditvi v odlokih in navedenemu merilu 400 kvadratnih metrov nasprotujejo zaradi neenake obravnave ponudnikov in omejevanja svobodne konkurence na trgu. V zbornici zato pozivajo, da naj morebitna ponovna odločitev o omejitvi prodajaln na določeno kvadraturo velja za velikost prodajne površine, in ne za velikost prodajaln, kar bi trgovcem z možnostjo pregrajevanja zagotavljalo enak položaj na trgu. Pri tem se sklicujejo na primer Avstrije, kjer je tamkajšnje ustavno sodišče za omejitev, ki je veljala v času obveznega zaprtja za prodajne površine do 400 kvadratnih metrov, presodilo, da je ta neustavna, in jo je odpravilo.
Blaž Pesjak Foto Tomi Lombar
Trgovci opozarjajo, da prodaja po spletu ne more nadomestiti prodaje v poslovalnicah. »Budno spremljamo epidemiološko situacijo, računamo pa, da ne glede na poslabšanje epidemiološke slike temu ne bo sledilo zaprtje trgovcev, ki imamo večje prodajne površine od 400 kvadratnih metrov,« pravi prvi mož Merkurja Blaž Pesjak. Opozarja, da je sezona na področju gradbenih, obnovitvenih del, projektov za dom ter vrt in kmetijstvo v polnem teku, prav tako so stekla obnovitvena dela. Kot pravi, gre za pomembno podjetje za oskrbovanje tako slovenskega gospodarstva kot prebivalstva. »Ocenjujemo, da razlikovanje trgovcev glede na blago in predvsem glede na kvadraturo kot kriteriji za odprtje ni pravično, ustvarjeno brez objektivnega in stvarnega razloga. Vsi tisti, ki odločajo in določajo ukrepe bi morali, zaradi preprečitve vzpostavitve neenakopravnega položaja poslovnih subjektov na trgu, razmisliti o oblikovanju take rešitve, ki bo enaka za vse trgovce,« meni Pesjak.
Večje varnejše od manjših
V Lesnini pravijo, da od samega začetka ne razumejo odločitve, zakaj trgovine nad 400 kvadratnimi metri zapiramo prej kot druge nujne trgovine. Dodajajo, da so njihove prodajne površine velike, zaradi ponudbe, ki zahteva veliko prostora. »Velike površine pa niso v sorazmerju z številom obiskovalcev, celo nasprotno,« opozarjajo in dodajajo, da jim prav to omogoča upoštevanje vseh preventivnih ukrepov, vključno z varnostno razdaljo.
»V primeru ponovnih zaostrenih razmer pričakujemo, da bodo ukrepi vlade sorazmerni in enakopravni. Menimo, da so ob zagotavljanju dovoljenega števila oseb glede na prodajno površino večje trgovine celo varnejše od manjših, saj je v njih lažje zagotavljati ustrezno medosebno razdaljo, minimalno površino 30 kvadratnih metrov na stranko, ločene vhode in izhode ter redno prezračevanje in ventilacijo prostorov. Zato ni razloga za omejitev poslovanja pri večjih trgovinah. Če pa se bo vlada že odločila za takšno omejitev, pričakujemo, da omejitev ne bo veljala za velikost prodajalne, pač pa za velikost prodajne površine,« pravijo v Big Bangu.
Na nogah tudi malo gospodarstvo
Nad napovedjo možnega ponovnega zapiranja dejavnosti so ogorčeni tako gostinci kot drugi deli malega gospodarstva, še posebej ker se jih obravnava kot manj pomembne. Zato pričakujejo, da bo strokovna skupina pod vodstvom Mateje Logar javno predstavila metodologijo, po kateri razvrščajo in določajo manj in bolj pomembne gospodarske panoge.
»Gostinci in zaposleni v gostinstvu in turizmu smo naravnost zgroženi, da se naša panoga smatra kot manj pomembna. Zaprti smo že več kot pol leta, gospodarska škoda je ogromna. Podatki kažejo, da panogi gostinstva in turizma skupaj s povezanimi panogami predstavljata 20 odstotkov BDP, kar pomeni, da sta to izjemno pomembni gospodarski panogi,« se je odzval predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije Blaž Cvar.
»Storitvene dejavnosti in trgovine niso bile nikoli vir okužb, zato je morebitno ponovno zapiranje teh dejavnosti v tretjem valu nesmiselno. Obenem pa težko razumemo, zakaj storitvene dejavnosti in trgovine predstavljajo večja tveganja kot neka proizvodna hala s 500 zaposlenimi. V primeru zaostrovanja ukrepov pričakujemo, da bodo mali in veliki obravnavani enakopravno,« pa meni predsednik OZS Branko Meh, ki je prepričan, da zapiranje in odpiranje dejavnosti ni rešitev. »Zavedati se moramo, da se ob zapiranju dejavnosti razmahne delo na črno, povečajo se tudi zasebna druženja. Tveganj za prenos okužb je tako še več,« dodaja.
