
Neomejen dostop | že od 14,99€
Pretekli petek je v državnem zboru završalo. Kot je dogajanje v najnovejši epizodi podkasta Od srede do srede slikovito opisal Ali Žerdin, je parlament »žuborel od političnih akcij in potapljaških dejanj«. V presenetljivi in, kot jo je označil, »zelo čudaški koaliciji« je bila sprejeta odločitev, da gre Slovenija na referendum o oboroževalnih stroških.
Pobudi Levice so se namreč pridružile stranke SD, SDS in Nova Slovenija, kar je povzročilo politično dramo, zaradi katere so, po besedah Žerdina, »poslanke in poslance vlačili z dopustov in jih pod nujno pritegnili nazaj v poslanske klopi«.
Kar se je začelo kot razprava o stroških za obrambo, se je hitro prelevilo v nekaj precej večjega. Janez Markeš je v podkastu izpostavil, da se je »stvar razvnela do točke, v kateri se sprašujemo, ali bo Slovenija še ostala v Nato paktu ali bo izstopila iz njega«. Juha, ki se je skuhala v parlamentarnem ekonom loncu – torej ne le vroča, ampak pod visokim pritiskom, kot je dodal Žerdin – je na mizo postavila temeljno vprašanje slovenske zunanje politike in nacionalne varnosti.
Markeš priznava, da zveza Nato med ljudmi zbuja mešane občutke. Medtem ko o pravilnosti vstopa v Evropsko unijo vlada konsenz, mnogi menijo, da je bil »vstop v Nato pakt napaka«. Svojo skepso je utemeljil z zgodovinskim primerom, ki ostaja boleča rana Evrope – genocidom v Srebrenici.
»Razorožili so Bošnjake in hkrati rekli, da so varni,« je spomnil Markeš. Ko je vojska Ratka Mladića kljub prisotnosti mednarodnih sil izvedla genocid, v katerem je umrlo osem tisoč ljudi, Nato ni ustrezno posredoval. »Takrat je vodstvo modrih čelad poklicalo Nato pakt, avioni so prileteli, izstrelili tri metke in šli nazaj. Ni se zgodilo nič,« je bil oster Markeš.
Kljub očitnim pomanjkljivostim Nata pa Markeš svari pred prehitrimi odločitvami, saj je varnostni položaj Slovenije morda bolj negotov, kot se zdi. »Mogoče še nikoli nismo bili tako ogroženi kot zdaj,« je dejal v podkastu. Opozoril je, da je Slovenija obkrožena z »zgodovinskimi predatorji« in da se v soseščini obujajo nevarne ideologije.
Izpostavil je, da se »nacionalisti in potencialni fašisti med seboj povezujejo«, kot primer pa navedel koncert hrvaškega pevca Thompsona, čigar koncert je obiskal tudi Janez Janša. Ob tem je Markeš postavil vprašanje: »Kako on lahko časti ustaško idejo, ki je pobijala Slovence?«. Poleg Hrvaške je omenil še Madžarsko, ki kaže revizionistične težnje, Avstrijo, kjer so uzakonili himno, ki si lasti slovensko ozemlje, in Italijo, kjer tli zgodovinski spomin na fašizem.
V takšnem okolju Nato ne služi zgolj kot obramba pred Rusijo, ampak predvsem »pred tem, da Evropska unija od znotraj ne implodira spet v neke oblike fašizma«. Markeš je posvaril, da bi bil razpad Nata lahko znanilec konca EU: »In me resno skrbi, kaj bi bilo, če Evropska unija razpade. Težave, ki jih vidimo v Nato paktu so znanilec tega«.
Markeš meni, da se je premier Golob s to potezo spustil na raven svojega političnega tekmeca. »To, da je Golob takega kozla ustrelil, da je na to karto šel tako na ad hoc referendum za notranjepolitične zadeve, ni naredil nič drugega kot to, kar Janša ves čas počne za notranjepolitične zadeve, kuri in organizira svoj beton,« je dejal Markeš.
To je primerjal z Janševimi preteklimi manevri: »Tipičen primer je bil zadnji referendum, ki nima nobene zveze z umetniki, pa z umetnostjo, pa z upokojenci, ampak je šlo preprosto za evakuacijo betona«. Žerdin je takšno ravnanje označil za »žongliranje z inštitutom referenduma«, ki bi moral biti »napol svetinja demokratičnega reda«, ne pa orodje za dnevno politično taktiziranje.
Svoje misli je Janez Markeš sklenil z neposrednim nasvetom, ki ga je, kot je dejal, položil Sloveniji na srce: »Slovenija mora razmišljati trezno, mora razmišljati strateško«. Opozoril je, da se nam ni treba bati oddaljenih velesil: »Kitajske se mi nimamo kaj bati, Putina tudi ne, celo Amerike ne«. Prava nevarnost po njegovem mnenju tiči veliko bližje, v notranjih razmerah in neposredni soseščini.
Njegovo svarilo je bilo neposredno in usmerjeno na sosede: »Pa res, Madžarov se boj, Italijanov se boj,« je dejal in opozoril tudi na Avstrijo, »odkar vgrajujejo nacionalistične, protislovenske himne«. Dodal je, da je dogajanje na Hrvaškem, kot je bil koncert Thompsona pred polmilijonsko množico, »zasnova nečesa, kar je potencialno nevarno. Tega bi se pa jaz bal«.
Komentarji