V nadaljevanju preberite:

Mreža 354 lekarniških enot na primarni ravni, med katerimi je približno sto lekarn s koncesijo in še 27 bolnišničnih lekarn, dobro pokriva celotno Slovenijo. Zaradi pomanjkanja kadra je nekaj lekarn že začasno zaprtih, številne pa napovedujejo skrajšanje odpiralnega časa. Posledica je, da so se tudi v lekarnah začele vrste podaljševati, je poudarila Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS).

Pred leti je primanjkovalo 300 magistrov farmacije, zdaj jih je na primarni ravni premalo 500, manjka tudi 300 farmacevtskih tehnikov; v bolnišničnih lekarnah pa primanjkuje sto magistrov in prav toliko tehnikov. Zaradi preobremenjenosti in nezadovoljstva s plačami, ki ga je reforma plačnega sistema prinesla tudi zaposlenim v lekarniški dejavnosti, zaposleni zapuščajo lekarniško dejavnost in zdravstvo, ne samo magistri farmacije in farmacevtski tehniki, temveč tudi druge poklicne skupine, kot so informatiki in računovodje. Odhajajo predvsem v industrijo in raziskovalne institucije, farmacevtski tehniki pa tudi drugam, denimo v trgovino. Številni pa zaradi izgorelosti odhajajo tudi na dolgotrajno bolniško.

V lekarniški zbornici podpirajo uvedbo specializacij, ki bodo financirane iz državnega proračuna, in priznanje dodatnih specialnih znanj. Predlagajo tudi razmislek, da bi farmacevtski poklic opredelili kot deficitaren. Za stabiliziranje lekarniške dejavnosti pa predlagajo tri sistemske ukrepe.