Z novimi opozorilnimi tablami za manj nesreč v gorah

Pred začetkom planinske sezone, ko vsi pohodniki že nestrpno čakamo, da bomo konce tedna preživeli ob razgledih na dolino in vrhove, so v Planinski zvezi Slovenije (PZS) opozorili, da so za varen korak nujno potrebne vzdrževane in redno pregledovane planinske poti.

»Če bi vse planinske poti v Sloveniji poravnali v eno pot, bi nas pripeljala od Ljubljane do Los Angelesa ali pa do Tokia, planinska organizacija skrbi za mrežo planinskih poti v skupni dolžini 10.124 kilometrov in še za približno 2000 kilometrov turnokolesarskih poti,« je na novinarski konferenci v Dravogradu ponazoril predsednik PZS Jože Rovan. Vse te poti pa je treba urejati: čistiti, kositi, pregledovati vidnost markacij, popravljati morebitne poškodbe, urejati table ...

Lani je več kot 950 markacistov PZS urejanju poti namenilo več kot 35 tisoč prostovoljnih ur. Ko so večje akcije, jim pomagajo tudi člani planinskih društev. »Če bi enakomerno porazdelili urejanje poti med temi markacisti, bi jih moral vsak urediti 11 kilometrov, kar bi pomenilo pot od Vrat na Triglav in nazaj, vsak je opravil 37 ur dela,« je opozoril Rovan, sam markacist že več kot 50 let.

Od lani pomoč države

Pri tem je dodal, da je vse delo prostovoljno, da pa so v zadnjih dveh letih v boljšem položaju, saj jih z amandmajem zakona o planinskih poteh podpira država. »Dobimo 400.000 evrov, to zadostuje za večino materialnih stroškov za markaciste in za šolanje, s tem smo pomladili svoje vrste, kar je ključno, ker so nekatere fizične aktivnosti zelo zahtevne.« Žal pa s tem denarjem ne morejo pomagati pri planinskih kočah.

Markacisti so ponazorili risanje markacij: »Te vedno rišemo v smeri, v katero se gibljemo, in sicer v višini oči, vselej na desni strani: rišemo jih na drevesa, skale in druge objekte. Ne smemo pa jih risati na sakralne objekte, na spomenike, prometne znake in obmejne kamne. Sicer pa uporabljamo tudi druge oznake za označevanje poti: ravna rdeča črta, lomljena rdeča črta, smerna puščica, ki nakazuje, da se pot lomi, in razne opise na objektih, ki dodatno informirajo,« je povedala Ivana Kotnik, markacistka iz PD Dravograd, ki je z markacistko Brigito Skrube narisala markacijo na drevo. Poleg tega so markacisti PD Dravograd prikazali čiščenje poti, košnjo trave in nadelavo stopnic na planinski poti proti Šteharskemu vrhu, ki je del Koroške planinske poti.

Vse poti po ujmah in poplavah so urejene

Avgustovske poplave in ujme pred dvema letoma so poškodovale večino planinskih poti na Koroškem, predvsem v Mežiški dolini ter na območju Črne, Pece, Olševe in Raduhe, ki pa so jih markacisti že obnovili.

»Na planinski poti Bukovnik–Koča na Grohotu smo obnovili stopnice, ki jih je odnesel hudournik. Močno poškodovano pot Jama Topla–Dom na Peci smo obnavljali tri dni s tehnično skupino markacistov. Namestili smo kline in jeklenice, v skalo vdolbli dve stopnici, naredili stopnice čez brežino. Čez hudournik smo namestili macesnovo deblo, ga pritrdili s kovinskimi klini za les ter zasuli s kamenjem. Že septembra 2023 smo združeni markacisti iz vse Slovenije na dnevu slovenskih markacistov na Pohorju in Kozjaku uredili 112 kilometrov planinskih poti, ki so jih tisto poletje prizadeli vetrolom in hudourniške vode. Koroški markacisti smo obnovili tudi vse preostale poškodovane planinske poti, tako da so zdaj varno prehodne, in vabimo planince, da pridejo na planinski izlet na Koroško,« je povedal vodja Odbora za planinske poti Koroške Drago Kure.

Novosti so nove table, žigi

Planinska zveza Slovenije vpeljuje tudi nove usmerjevalne table – te bodo, kot so povedali, počasi nadomestile sedanje. Še vedno bodo rdeče z belim napisom. Nove table podajo informacijo o ciljih planinskih poti, času hoje do tja, planinskem društvu, ki je skrbnik odseka poti, zahtevnosti poti – ki je zdaj bolj vidna, in sicer v kombinaciji rumene in črne barve.

Prav tako so na njih logotipi veznih poti, PZS skrbi za več kot 50 veznih poti in z logotipi poskušajo olajšati sledenje obiskovalcem. Lokacijske tablice s QR-kodo razkrivajo, kje smo, navedeni sta še nadmorska višina in številka 112 za klic v sili. Lahke poti niso posebej označene, zahtevne so označene s trikotnikom, zelo zahtevne planinske poti pa s trikotnikom, v katerem je klicaj.

Prav tako bodo z novimi tablami opremljene planinske koče in druge kontrolne točke Slovenske planinske poti in Slovenske turnokolesarske poti (te so v modri barvi) – na teh tablicah bo žig. »V Sloveniji je navada, da ljudje odtisnejo žige v svoje osebne dnevnike, v dnevnike obhodnic in podobno. Koče pa so dostikrat zaprte in ljudje se pritožujejo, da niso mogli dobiti žiga. To zdaj ne bo več težava,« je še povedal Rovan in dodal, da zdaj delijo table, ki bodo predvidoma v mesecu dni že na kočah.