Za smrt mladega Italijana niso bile krive cianobakterije

Smrt 22-letnega Lorenza Balbonija po okužbi z bakterijo E. coli odpira vprašanja o nevarnostih onesnaženih virov vode in naraščajoči pojavnosti okužb v regiji.

Galerija

Nesrečni Lorenzo Balboni je v začetku poletja obiskal tudi Bohinj, umrl pa je zaradi sepse, ki jo je povzročila akutna gnojna in hemoragična črevesna bolezen. FOTO: Jure Eržen

Be. B.

21. 7. 2025 | 19:29

24. 7. 2025 | 10:08

7:43

A+A-

Vzrok smrti 22-letnega Italijana Lorenza Balbonija, ki je v začetku poletja umrl med potovanjem po Sloveniji, je okužba z bakterijo E. coli, je za Delo potrdil predstojnik Inštituta za sodno medicino Tomaž Zupanc. Pred tem so se sicer v medijih pojavljale informacije, da je umrl po tem, ko se je kopal v Bohinjskem jezeru, in da se je domnevno okužil s cianobakterijami.

Balboni je, kot so poročali italijanski mediji, na začetku junija z dekletom dopustoval v Sloveniji. Po poročanju medijev sta obiskala tudi Bohinj, med drugim so italijanski mediji poročali, da je njegovo dekle, ki ga je 2. junija našlo mrtvega v sobi, povedalo, da je fant pojedel hamburger s slanino, vso drugo hrano pa sta oba jedla enako, je povzemal N1.

S kranjske policijske uprave so za Delo potrdili, da so kriminalisti PU Kranj obravnavali in zaključili kriminalistično preiskavo. Potrdili so, da je oseba umrla zaradi okužbe z bakterijo E. coli. O vseh zbranih obvestilih in dokazih so na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Kranju o vseh ugotovitvah posredovali poročilo.

Italijanski Libertà je poročal, da so v petek popoldne rezultate obdukcije sporočili tudi družini umrlega Lorenza. V poročilu, kot navaja portal, je torej navedeno, da je smrt nastopila zaradi sepse, ki jo je povzročila akutna gnojna in hemoragična črevesna bolezen enterokolitis.

Lorenzev stric Andrea Balboni, ki se je v zadnjih tednih skupaj z družino boril za jasne odgovore, je dejal: »Pojasnili so nam, da so te bakterije (E.coli) lahko prisotne v vodi, hrani, pijači ali na površinah. Proizvajajo zelo agresivni toksin, ki naredi črevesno tkivo prepustno, kar omogoča vdor bakterij v kri in sproži septični proces.«

Po prejemu rezultatov iz Ljubljane je bil Lorenzo pokopan v družinski kapeli na pokopališču v Quartu. Njegovo truplo je bilo pred tem shranjeno v hladilni celici v mrtvašnici pokopališča v Piacenzi. Tam je ostalo zaradi previdnostnih ukrepov, dokler niso bili znani uradni rezultati obdukcije, opravljene v Ljubljani.

V Sloveniji smo v letih od 2020 do 2024 prejeli od 172 do 478 prijav okužb z E. coli. To so uradno potrjeni primeri, pravi Barbara Petkovšek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), verjetno je številka podcenjena, saj bolniki z blago potekajočo okužbo ne iščejo zdravniške pomoči in niso registrirani.

Epidemiološka služba prijavljene obolele z E. coli sicer kontaktira in opravi epidemiološko preiskavo. Obolele povpraša o poteku bolezni in zdravljenja, načinu okužbe, morebitnih obolelih v bolnikovi okolici in podobno.

Po podatkih, ki jih imajo na Centru za nalezljive bolezni NIJZ, je v enajstih letih, med 2015 in 2025, skupno umrlo nekaj ljudi zaradi okužbe z E. coli. Zaradi sepse z E. coli je v istem obdobju umrlo od štiri do 24 ljudi na leto, povprečno okoli 14.

Cianobakterije: Modrozelene nevarnosti v vodi

V večini primerov sicer okužbe z E. coli potekajo z znaki lokalne okužbe prebavil, sečil in podobno in se ne razvijejo v sepso. Če gostitelja napade veliko število bakterij E. coli, ki so virulentne, je izid lahko manj ugoden. Vsekakor pojavnost sepse z E. coli narašča s starostjo bolnikov.

O sepsi

Sepsa je sistemski vnetni odziv organizma z dokazano okužbo. Klinično sliko in potek okužbe z E.coli določata povzročitelj – v tem primeru bakterija E.coli – in odziv oziroma lastnosti gostitelja, torej obolelega.

Kaj je E.coli?

E. coli (Escherichia coli) je bakterija, ki živi v črevesju ljudi in živali, razširjena pa je tudi povsod, kjer se zgodi onesnaženja z iztrebki, torej fekalno onesnaženje vode, zemlje, živil, je razvidno s spletne strani NIJZ.

Obstaja več podtipov, ki se razvrščajo glede na virulentnost (to je sposobnost mikroorganizma, da povzroči bolezen). Nevirulentni sevi so del normalne črevesne flore, virulentni sevi pa povzročajo okužbe v prebavilih in zunajčrevesne okužbe pri ljudeh in živalih.

Možni vzroki za prisotnost bakterije E. coli v živilih, ki so pripravljena za uživanje (vir NIJZ):

nezadostna osebna higiena, posebej ne dovolj temeljito umivanje rok;
nezadostno čiščenje in pranje živil, ki jih uživamo surove;
uporaba onesnažene pitne vode;
nezadostno vzdrževanje higiene v kuhinji, nezadostno čiščenje opreme, pribora in naprav, križanje surovih in toplotno obdelanih živil, kar lahko povzroči naknadno onesnaženje.

Živila, ki so najpogosteje izvor okužbe z E. coli:

onesnažena pitna voda;
nezadostno toplotno obdelano meso;
nepasterizirano mleko in nepasterizirani mlečni izdelki (siri, skuta, smetana …);
nepasterizirani sadni sokovi;
slabo oprana surova zelenjava in sadje.

Nekatere vrste E. coli izločajo toplotno stabilne in toplotno nestabilne toksine oz. strupe. Navedene bakterije rastejo pri temperaturi od 2,5 do 45,5 stopinje Celzija, optimalna temperatura za rast in razmnoževanje je 37 stopinj Celzija.

Morebitna prisotnost E. coli v živilih ali pitni vodi je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja. Takšna živila predstavljajo tveganje za okužbo z različnimi povzročitelji črevesnih nalezljivih bolezni. Kot navaja NIJZ, je prenos okužbe lahko fekalno-oralen (blato-usta), posreden ali neposreden.

Z malomarnostjo si zapravljamo učinkovito orožje proti bakterijam. FOTO: Claudioventrella Getty Images/istockphoto

Najpogostejši je prenos z različnimi onesnaženimi živili in vodo. Možen je tudi neposreden prenos z dotikom, denimo prek rok negovalke na otroka ter prenos prek opreme in predmetov. Okužiti se je prav tako mogoče pri kopanju v onesnaženi kopalni vodi ali z neposrednim stikom z živalmi. Prenašalci okužbe so tudi muhe in nekatere druge žuželke ter glodavci. Bolezen nastopi po osmih do 48 urah, lahko pa tudi do desetih dni po zaužitju okužene hrane (vode), odvisno od podtipa bakterije. Znaki bolezni so napet trebuh, slabost, trebušni krči, bruhanje, driska (vodena ali krvava), lahko povišana telesna temperatura. Bolezen traja nekaj dni.

Pri okužbi z nekaterimi zelo virulentnimi sevi E. coli lahko nastanejo nevarni zapleti, kot je hemolitično-uremični sindrom, ki privede do odpovedi ledvic in slabokrvnosti, lahko tudi smrti. Z okužbami z E. coli obolevajo vse starostne skupine. Verjetnost, da bo bolezen potekala z zapleti, je, kot rečeno, veliko večja pri otrocih in starostnikih, prav tako pri osebah s kroničnimi boleznimi oziroma tistimi, ki imajo oslabljen imunski sistem.