Kosovski parlament je danes ratificiral dogovor z Dansko, v skladu s katerim bo Priština skandinavski državi, ki se sooča s prepolnimi zapori, oddala 300 zaporniških celic. Oddala jih bo za deset let za 200 milijonov evrov. S temi sredstvi naj bi Priština izboljšala zapore in financirala projekte na področju obnovljive energije.

V skladu s predlogom kosovske vlade bo Danska najela 300 celic v zaporu v mestu Gnjilane, kjer bodo prestajali kazni zgolj tuji obsojenci, ki jih bodo po prestani kazni izgnali iz Danske.

Danski pravosodni minister Peter Hummelgaard je v današnji izjavi izpostavil, da se z ratifikacijo lahko začne prenova zapora na Kosovu, tako da bo pripravljen za sprejem storilcev kaznivih dejanj, ki so obsojeni na deportacijo iz Danske. »To je jasno sporočilo tujim kriminalcem, da njihova prihodnost ni na Danskem in da tu ne bodo mogli niti prestajati kazni,« je dejal.

Dogovor določa, da obsojeni zaradi terorizma ali vojnih zločinov, kot tudi tisti z duševnimi motnjami, na Kosovu ne bodo prestajali kazni, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki navaja podrobnosti dogovora.

V 120-članskem parlamentu je sicer dogovor podprlo 86 poslancev, sedem jih je bilo proti.

Pravosodni minister Hummelgaard je pozdravil potrditev dogovora z izpostavitvijo njegovega pomena za zagotovitev zadostnega števila zaporniških celic, ki bodo prispevale k uravnoteženosti zaporniškega sistema na Danskem, ki je pod velikim pritiskom.

Od leta 2015 je število zapornikov na Danskem naraslo za 20 odstotkov, tako da jih je bilo v začetku leta 2021 več kot 4000. Zasedenost zaporov je več kot stoodstotna, kažejo uradni podatki. V istem obdobju se je število paznikov v tej skandinavski državi s 5,8 milijona prebivalcev zmanjšalo za 18 odstotkov.

Država je sicer znana po t. i. odprtih zaporih za zapornike, obsojene na manj kot pet let zapora, v katerih med drugim nosijo lastna oblačila, si sami kuhajo in sprejemajo več obiskov.

Zaradi prepolnih zaporov sta Norveška in Belgija že najeli zaporniške celice na Nizozemskem.