Diplomatske razpoke v Severnem toku

EU si želi več energetske neodvisnosti, a je odvisna od kupčij z Moskvo.

Objavljeno
09. februar 2019 10.00
Posodobljeno
09. februar 2019 10.00
Ob glavnem investitorju Gazpromu pri projektu sodelujejo evropska podjetja: Engie, OMV, Shell, Uniper in Wintershall. Prvi Severni tok je začel delovati leta 2011. FOTO: Reuters
Bruselj - Po dramatičnih novicah v nemškem tisku, po katerih naj bi Francija grozila kar z blokado plinovoda Severni tok 2, je bil na koncu za bruseljsko zeleno mizo dosežen široko sprejemljiv kompromis.

Povod za nova nesoglasja je bila reforma evropske direktive o skupnih pravilih notranjega trga z zemeljskim plinom. V okviru svoje energetske politike želi EU doseči boljše delovanje notranjega trga. Eno od temeljnih pravil je ločevanje ponudnikov energije od omrežij. S prenovo direktive, ki jo je konec leta 2017 predlagala evropska komisija, bi enaka pravila veljala še za plinovode, ki na ozemlje EU prihajajo iz tujine, iz tretjih držav. Najbolj kočljiv cilj nove ureditve bi bil Severni tok 2, ki bo še razširil neposredno plinsko povezanost med Rusijo in Nemčijo. V njem pa ima glavno besedo Gazprom.

Severni tok je že skoraj poldrugo desetletje jabolko spora. Baltske članice in Poljska zatrjujejo, da se z njim krepi ruska moč v njihovo škodo. Tudi za Ukrajino je kočljivo, saj bi ostala brez milijardnih tranzitnih pristojbin in bi bila bolj izpostavljena pritisku Kremlja. Svojo bitko vodijo ZDA, ki imajo tako strateške kot tudi povsem komercialne interese. Tako želijo, denimo, okrepiti izvoz njihovega utekočinjenega plina v Evropo, podjetjem iz Severnega toka pa grozijo z ukrepi.
 

Nova dinamika


S predlagano novelo direktive bi evropska komisija dobila pristojnosti za odločanje o plinovodih iz tretjih držav in njihovi skladnosti z ureditvijo v EU. Direktiva dopušča izjeme, a celoten sveženj bi utegnil temeljito zaplesti delovanje in ekonomičnost projekta Severni tok 2, če bi bili postavljeni prezahtevni pogoji. Presenetljive napovedi Pariza, da kljub nasprotovanju Nemčije podpira novelo direktive, so vnesle novo diplomatsko dinamiko. Na petkovem zasedanju visokih diplomatov članic EU je bilo odločeno, da že sklenjeni sporazumi o plinovodih iz tretjih držav ostanejo v veljavi.

Pogoji bodo na podlagi francosko-nemškega kompromisa sicer res strožji, a uresničevanje Severnega toka 2 naj ne bi bilo ogroženo. Predpisani so postopki za pogajanja članic s tretjimi državami o sporazumih o plinovodih. Za začetek pogajanj o delih sporazumov, ki zadevajo pravo EU, bo zahtevana odobritev evropske komisije. Po plinovodu Severni tok 2 z zmogljivostjo 55 milijard kubičnih metrov naj bi se plin začel pretakati že prihodnje leto. Okoli četrtina cevi od 1230 kilometrov jih je že položena na dnu Baltskega morja.

Zgodba o noveli plinske direktive še ni končana, saj se morajo članice v okviru zakonodajnega postopka uskladiti še z evropskim parlamentom. A zapleti niso pričakovani.