Generalna skupščina OZN je kljub nasprotovanju Srbije, Rusije in nekaterih drugih članic enajsti julij določila za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici iz leta 1995.

Bosanski Srbi, katerih nekdanji voditelji in klavci so zakrivili poboj več kot 8000 bosanskih muslimanov, se bojijo označbe zagovornikov genocida nad vsemi njimi, srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je za to priložnost pripotoval v New York, pa je »mogočne, velike in, lahko rečem, arogantne« obtožil odpiranja starih ran zaradi sedanjih političnih potreb.

Resolucijo je podprlo 84 članic, 19 jih je bilo proti in 68 vzdržanih, predlagali pa sta jo Nemčija, ki je med drugo svetovno vojno zakrivila genocid, in Ruanda, ki ga je sama doživela leta 1994. Med številni sponzorji je tudi Slovenija.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ostro zavrnil resolucijo. Foto Angela Weiss/Afp

Resolucija Srbije ne obtožuje izrecno za grozljivi pokol muslimanskih moških in celo dečkov v mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine. Tedaj najhujši množični poboj v Evropi po drugi svetovni vojni pa je vendarle sledil prizadevanjem nekdanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića in njegovih bosanskih zaveznikov za priključitev delov nekdanje Jugoslavije Srbiji. V Bosni in Hercegovini so v procesu etničnega čiščenja samo z območja Srebrenice izgnali več kot dvajset tisoč ljudi, do končanja vojne, ki ga je uveljavil pretreseni Zahod, pa je morala vsa nekdanja jugoslovanska republika plačati z več kot sto tisoč mrtvimi in več kot dvema milijonoma razseljenih.

Mednarodno kazensko sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je pokol že leta 2001 označilo za genocid ter skupaj z nekaterimi drugimi kasneje na dosmrtno zaporno kazen obsodilo političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića ter vojaškega Ratka Mladića.

Pokol v Srebrenici pa skupaj z morilskim obleganjem Sarajeva pa še naprej ostaja krvavi madež na vesti človeštva. Nemška veleposlanica pri OZN Antje Leendertse je spomnila, da je bila Organizacija Združenih narodov ustanovljena na pepelu druge svetovne vojne, ki jo je povzročila njena država, multilateralni sistem po njej pa je namenjen prav preprečevanju takšnih tragedij. Navedla je znani rek Georgea Santayane, da so tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, obsojeni na njeno ponovitev.

Nastop srbskega predsednika. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

Srbski predsednik Vučić je poudaril, da se je sam poklonil žrtvam v Srebrenici in so ga zato skorajda linčali, če se OZN res zavzema za individualno odgovornost, pa so krivce že obsodili in kaznovali. Poleg tega je generalna skupščina OZN že leta 2015 določila 9. december za obeleževanje vseh genocidov in njihovih žrtev, zdaj pa med vsemi izpostavlja »majhno državo z Balkana«, ki je nesorazmerno trpela med prvo in drugo svetovno vojno.

Nemčijo je vprašal, ali so to evropske vrednote, ter posvaril pred Pandorino skrinjico na območju in ne le tam. Omenil je Gazo, že med aprilsko razpravo o tem se je spravil na nestalno članico varnostnega sveta Slovenijo, kar so v Ljubljani odločno zavrnili. Danes v New Yorku je govoril tudi o preganjanju in etničnem čiščenju Srbov, ki se po njegovem nadaljuje do danes. Srbski parlament se je leta 2010 z resolucijo opravičil za nesposobnost preprečiti uboje.

Ruski veleposlanik pri OZN Vasilij Nebenzija je osnutek resolucije označil za provokativnega ter grožnjo miru in varnosti. Po njegovem poskuša z obtoževanjem Srbov izbrisati »sramotne dokaze« bombardiranja nekdanje Jugoslavije s strani severnoatlantske vojaške zveze Nato leta 1995.

Ruski veleposlanik pri OZN Vasilij Nebenzija. FOTO: Eduardo Munoz/Reuters

Genocid iz Srebrenice je še posebej boleč za Združene narode. Območje so razglasili za varno, s svojimi mirovnimi silami pa niso zavarovali tisočev življenj. Nekdanji generalni sekretar Kofi Anan je leta 1999 pisal o nesposobnosti prepoznanja obsega zla, zdaj pri Svetovni organizaciji vse članice pozivajo, naj obsodijo vsakršno zanikanje genocida v Srebrenici.

Na Zahodnem Balkanu pa se mnogi sprašujejo, kaj bo resolucija pomenila za območje, potem ko je srbska zaveznica Rusija v minulih tednih v varnostnem svetu OZN ostro napadala pobudo za resolucijo o Srebrenici. Iz vodstva bosanskih Srbov je bilo v minulih dneh slišati celo pozive k izstopu iz Bosne in Hercegovine.

Slovenski državni sekretar Marko Štucin s švedsko ministrico za evropske zadeve Jessiko Roswall, arhivska fotografija. FOTO: Tt News Agency Via Reuters

Slovenski državni sekretar Marko Štucin je v varnostnem svetu že sredi maja spomnil na močno podporo držav članic ozemeljski celovitosti in suverenosti Bosne in Hercegovine ter pomen regionalnega sodelovanja pri spodbujanju sprave v njej: »Želimo si, da bi Bosna in Hercegovina in regija Zahodnega Balkana premagali izzive, ki spodkopavajo že dosežen napredek na področju sprave in trajnega miru v regiji.« Izpostavil je prihodnost Bosne in Hercegovine v Evropski uniji: »Ne le zato, ker bi si to želela EU, ampak predvsem zato, ker si to želi večina državljanov Bosne in Hercegovine. Začetek pristopnih pogajanj z EU je močna spodbuda za nujne reforme, ki bi vsem ljudem, predvsem mladim, omogočile, da si zagotovijo uspešno prihodnost v svoji državi.«

Ob določitvi enajstega julija za dan spomina na genocid v Srebrenici Slovenija, ena od sponzork resolucije, spominja na tragične dogodke iz tistega časa kot opozorilo za prihodnost. »Predlagana resolucija temelji na dejstvih in hoče spodbuditi spravo, sočutje in zaupanje v Bosni in Hercegovini ter na vsem območju,« so sporočili po njenem sprejetju. »Zanikanje zgodovinskih dejstev, izogibanje odgovornosti in nespoštovanje mednarodnega prava lahko ogrozi te procese. Resolucija ne predstavlja alternativne interpretacije zgodovine niti se ne nanaša na posamezno državo ali narod.« Slovenija je zadovoljna zaradi močne podpore resoluciji na območju Zahodnega Balkana, ki ga je prizadela vojna v Bosni in Hercegovini, in verjame, da bo ta prispevala k premostitvi razlik na poti k miru, stabilnosti in napredku.

Stalni predstavnik Slovenije pri OZN veleposlanik Boštjan Malovrh. FOTO: OZN