Neverjetno odkritje na Hrvaškem: ladijska razbitina, stara 2400 let

V Jadranskem morju so v neposredni bližini otoka Visa, natančneje pri Komiži, arheologi na globini med 30 in 50 metri naleteli na pomembno podvodno arheološko najdbo – ladijsko razbitino iz 4. stoletja pred našim štetjem, in sicer iz časa ustanavljanja starogrških kolonij Isse (današnji Vis) in Farosa (današnji Stari Grad na Hvaru).

»Že ob prvem potopu smo vedeli, da je ta najdba posebna,« je za HRT dejal potapljač Marko Lete. »Najprej smo našli kovanec, ki je trenutno še vedno v analizi, a je že keramika nakazovala na to, da gre za čas pred našim štetjem. Ta ladijska razbitina je tako ena najstarejših najdb v Jadranskem morju.«

Čeprav je bila razbitina odkrita že lani, je oddelek za podvodno arheologijo hrvaškega restavratorskega zavoda (Underwater Archaeology Department of the Croatian Conservation) šele sedaj potrdil, da gre za eno najstarejših najdb te vrste v Jadranu.

Vodja raziskave Jurica Bezak iz oddelka za podvodno arheologijo hrvaškega restavratorskega zavoda je pojasnil, da gre za zelo dobro ohranjene ostanke lesene kobilice in plovila, na katerem so našli številne luksuzne predmete, med drugim tudi helenistične keramične posode. 

V zavodu menijo, da je bila ladja namenjena oskrbi tedaj na novo ustanovljene grške kolonije Isse. Prevažala je luksuzno keramiko, prehranske izdelke, olje, začimbe in druge potrošne dobrine, med dragocenimi predmeti pa so raziskovalci našli tudi osebne predmete in človeške ostanke.

Bezak poudarja, da je najdba pomembna tako za zgodovino kakor tudi za lokalno skupnost: »Eksponati bodo shranjeni in razstavljeni v muzeju, kar bo prispevalo k turizmu in posledično tudi k razvoju regije.«

Raziskave, ki so še v začetni fazi in naj bi trajale več let, izvajajo arheologi hrvaškega restavratorskega zavoda v sodelovanju z več potapljaškimi klubi z Visa ter muzejem mesta Vis. 

Razbitina kot dokaz naprednih trgovskih poti

Četrto stoletje pred našim stoletjem je bilo pomembno obdobje za regijo Adriatik. Vedno večji vpliv so imele grške kulture. Grški naseljenci so ustanovili Isso (današnji Vis) približno 397 let pred našim štetjem, malo kasneje so ustanovili še Faros na današnjem Hvaru.

Obe koloniji sta bili ključnega pomena pri širjenju helenistične kulture, izmenjavi dobrin in pomorsko dominanco na vzhodnem Adriatiku. 

Najdena razbitina ladje je neposreden dokaz tedanjih naprednih trgovskih poti in omogoča boljši vpogled v vsakodnevno življenje zgodnjih grških kolonij v tem prostoru.