Nemško-francoska lokomotiva pospešuje
Srečanje v Parizu: Kanclerka in francoski predsednik o brexitu – Kmalu predlog evrskega proračuna?
Odpri galerijo
»Evropa je sposobna delovati, ko Nemčija in Francija nastopata s skupnimi predlogi,« je poudarila kanclerka. Foto Reuters
Berlin – Če Velika Britanija potrebuje več časa za izstop iz Evropske unije, ji ga ne bodo odrekli, je med srečanjem s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom v Parizu izjavila kanclerka Angela Merkel, a mora veljati izstopni dogovor med Londonom in EU. »Ta korak obžalujemo, a je realnost, zdaj je treba najti dobro rešitev.«
Kanclerkin francoski sogovornik je bil malo ostrejši, za odlog je namreč zahteval dobro utemeljitev in jasne cilje. Macron je na skupni tiskovni konferenci navedel tudi prepričanje pogajalca EU Michela Barnierja, da ni treba več časa, ampak so nujne odločitve. Medtem ko se Velika Britanija oddaljuje od EU, si želita Nemčija in Francija okrepiti geopolitično koordinacijo ter gospodarsko in industrijsko sodelovanje, je poudaril francoski predsednik. »Naši odnosi so močni in učinkoviti!« Sem ter tja so tudi trenja z ene ali druge strani, a to je normalno za akterja evropske politike, ki se čedalje bolj približujeta in usklajujeta aktivnosti za skupno delovanje na evropski ravni.
Po kanclerkinem prepričanju je letošnje leto »usmeritveno« že zaradi novega institucionalnega cikla po evropskih volitvah, skupne odgovore pa potrebujejo tudi zaradi spremenjenega geopolitičnega položaja, migracij, izzivov digitalizacije in podnebnih sprememb. »Izkušnje kažejo, da je Evropa sposobna delovati, ko Nemčija in Francija nastopata s skupnimi predlogi. Naš glas bo v svetu slišati le, če bomo nastopili skupaj, pa tudi, če bomo gospodarsko močni in inovativni,« je poudarila kanclerka.
Njen gospodarski minister Peter Altmaier je predstavil predloge nove industrijske strategije s podporo nemškim in evropskim industrijskim prvakom vred, ki so jo ogorčeno napadli domači liberalni ekonomisti, zato pa pozdravili v Parizu. O novi industrijski politiki bodo razpravljali na marčevskem zasedanju evropskega sveta, državnika pa sta poudarila skupne pobude pri umetni inteligenci in drugih strateško pomembnih projektih v januarja podpisani aachenski pogodbi med državama. Med drugim bodo po njeni ratifikaciji člani ene vlade lahko prisostvovali sejam druge.
Voditelja Nemčije in Francije sta poudarila tudi nujne kompromise, na primer pri zagotovitvi pritoka ruskega zemeljskega plina v Evropo skladno s pravili evropskega energetskega trga ali pri varstvu intelektualne lastnine, skladno s sklepi iz Meseberga pa sta omenila tudi delo finančnih ministrov obeh držav pri pripravi predloga za proračun evrskega območja oziroma EU. Kanclerka je poudarila, da so na pogovore pripravljeni tudi pri izvozu orožja, napredek pri obrambnem partnerstvu kot delu agende za evropsko obrambno politiko pa je omenil tudi Macron.
Kanclerkin francoski sogovornik je bil malo ostrejši, za odlog je namreč zahteval dobro utemeljitev in jasne cilje. Macron je na skupni tiskovni konferenci navedel tudi prepričanje pogajalca EU Michela Barnierja, da ni treba več časa, ampak so nujne odločitve. Medtem ko se Velika Britanija oddaljuje od EU, si želita Nemčija in Francija okrepiti geopolitično koordinacijo ter gospodarsko in industrijsko sodelovanje, je poudaril francoski predsednik. »Naši odnosi so močni in učinkoviti!« Sem ter tja so tudi trenja z ene ali druge strani, a to je normalno za akterja evropske politike, ki se čedalje bolj približujeta in usklajujeta aktivnosti za skupno delovanje na evropski ravni.
Po kanclerkinem prepričanju je letošnje leto »usmeritveno« že zaradi novega institucionalnega cikla po evropskih volitvah, skupne odgovore pa potrebujejo tudi zaradi spremenjenega geopolitičnega položaja, migracij, izzivov digitalizacije in podnebnih sprememb. »Izkušnje kažejo, da je Evropa sposobna delovati, ko Nemčija in Francija nastopata s skupnimi predlogi. Naš glas bo v svetu slišati le, če bomo nastopili skupaj, pa tudi, če bomo gospodarsko močni in inovativni,« je poudarila kanclerka.
Nova industrijska politika
Njen gospodarski minister Peter Altmaier je predstavil predloge nove industrijske strategije s podporo nemškim in evropskim industrijskim prvakom vred, ki so jo ogorčeno napadli domači liberalni ekonomisti, zato pa pozdravili v Parizu. O novi industrijski politiki bodo razpravljali na marčevskem zasedanju evropskega sveta, državnika pa sta poudarila skupne pobude pri umetni inteligenci in drugih strateško pomembnih projektih v januarja podpisani aachenski pogodbi med državama. Med drugim bodo po njeni ratifikaciji člani ene vlade lahko prisostvovali sejam druge.
Voditelja Nemčije in Francije sta poudarila tudi nujne kompromise, na primer pri zagotovitvi pritoka ruskega zemeljskega plina v Evropo skladno s pravili evropskega energetskega trga ali pri varstvu intelektualne lastnine, skladno s sklepi iz Meseberga pa sta omenila tudi delo finančnih ministrov obeh držav pri pripravi predloga za proračun evrskega območja oziroma EU. Kanclerka je poudarila, da so na pogovore pripravljeni tudi pri izvozu orožja, napredek pri obrambnem partnerstvu kot delu agende za evropsko obrambno politiko pa je omenil tudi Macron.
