Pri pomoči tisku je EU kot krpanka
(Ne)posredne finančne injekcije neodvisnim časopisom so kočljive, a utegnejo postati neizogiben del digitalne preobrazbe.
Odpri galerijo
»Želimo si celovit sistem, po katerem bi vse države lahko imele čim nižji davek na časopise,« je poudarila strokovnjakinja ENPA za zadeve EU Joy de Looz-Corswarem. FOTO: Reuters
Bruselj – Tako kot na številnih drugih področjih je tudi pomoč EU na področju tiska raznolika, saj ni videti veliko skupnih točk med državami članicami. Obstaja le enotno prepričanje, da bi državna podpora morala biti sestavni del demokratičnega sistema.
Kakšna krpanka je EU, je opazno že pri vprašanju davka na dodano vrednost. Za nekaj članic še vedno velja izjema iz leta 1991, po kateri so lahko obdržale ničelno ali posebej znižano stopnjo (manj kot pet odstotkov davka). Takšno stopnjo imajo Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Španija in Združeno kraljestvo.
V drugih državah so se lahko odločili za obdavčitev po splošni stopnji za blago in storitve, ki ne sme biti nižja od 15 odstotkov, ali po – kar je pravilo v skoraj vseh preostalih članicah razen v Bolgariji in na Slovaškem – znižani stopnji. Dovoljeni sta največ dve in nobena ne sme biti nižja od petih odstotkov.
Skladno z odločitvijo Sveta EU iz novembra lani lahko države članice uporabijo znižano davčno stopnjo tudi za elektronsko dobavljene časopise, knjige in periodične publikacije, kar doslej ni bilo dopustno. Samovoljno je takšno ureditev prej vpeljala Francija.
Ničelno ali posebej znižano stopnjo (pod pet odstotkov) za digitalne publikacije bodo lahko imeli le v državah, ki so že prej imele dovoljeno takšno izjemo za fizične nosilce. V združenju evropskih časopisnih založnikov (ENPA) so s takšno rešitvijo zadovoljni, saj naj bi spodbudila nove poslovne modele in naložbe v digitalne tehnologije.
Pojasnili so, da bodo časopisi imeli več manevrskega prostora za obdelavo najpomembnejših vprašanj in ustvarjanje vsebine na vseh platformah. Po besedah strokovnjakinje ENPA za zadeve EU Joy de Looz-Corswarem se bitka nadaljuje. Najnižje stopnje ne bi smele biti izjema, marveč bi morale vse članice imeti pravico do posebej nizkih stopenj.
»Želimo si celovit sistem, po katerem bi vse države lahko imele čim nižji davek na časopise,« je povedala. ENPA je bolj kot neposrednim subvencijam naklonjena davčnim olajšavam, saj da omogočajo enak položaj za vse.
O financiranju tiska iz državne blagajne ali iz EU imajo precej dvomov, saj se zmeraj postavi vprašanje, kdo bo dobil koliko pomoči za kaj. »V nekaterih državah je normalno, da imajo časopisi veliko državno podporo, denimo v Franciji. To bi bilo v Nemčiji nesprejemljivo,« je strokovnjakinja ENPA opisala dileme.
V ozadju državnega sofinanciranja tiska je ideja o ohranjanju raznolikosti časopisov in njihovem preživetju, saj da so temelj družbene razprave in tisti, ki so neodvisni, lahko gledajo oblasti pod prste. Težave so predvsem v članicah z majhnim trgom.
A tudi v največjih, Franciji in Nemčiji, regionalni časniki izginjajo. Po Evropi so različni modeli subvencij in pomoči, denimo nizke cene poštnih storitev, obveza javnih objav v časopisih, spodbude za modernizacijo. V številnih članicah se je v desetletjih razvil model neposrednega financiranja.
V Franciji je leta 2017 neposredna državna finančna injekcija časopisom znašala 65,3 milijona evrov. V Luksemburgu je deset časopisov lani dobilo 7,09 milijona evrov. V Belgiji bodo zgolj frankofonski časopisi (francoščina je materni jezik 4,5 milijona Belgijcev) letos dobili okoli 10,83 milijona evrov.
Finančna podpora tisku iz proračuna EU je bila doslej izrazito omejena na posamezne projekte, denimo informiranje o kohezijski politiki, pomoč preiskovalnim novinarjem ali podatkovnemu novinarstvu. Skupni projekt štirih večjih časnikov (Gazeta Wyborcza, Le Soir, Le Figaro in El País), ki so združili moči za večplastno obdelavo tem o EU, je marca dobil več kot pol milijona evrov. Izhodišče na takšnih razpisih je, da se o zadevah EU ne poroča dovolj in da s financiranjem takšnih projektov omogočajo neodvisno ustvarjanje kakovostnih evropskih vsebin.
Četudi izbiranje medijskih projektov iz Bruslja odpira vsaj enaka načelna vprašanja kot na ravni države, bi se utegnilo v prihodnjem proračunskem obdobju 2021–2027 razširiti. V programu Ustvarjalna Evropa, za katerega evropska komisija načrtuje 1,85 milijarde evrov, naj bi bilo 160 milijonov namenjenih medijskim projektom, tudi tisku.
V prvih razpravah o programu v Svetu EU in evropskem parlamentu so bile začrtane smeri razvoja, kot so spodbujanje kakovostnih medijskih vsebin in podpora pri strukturnih spremembah v medijskem sektorju.V ENPA so izrazili dvome o smotrnosti takšnega bruseljskega financiranja medijev, saj se jim ne zdi primerno, da bi, denimo, evropska komisija odločala, kaj je kakovostna vsebina.
Kakšna krpanka je EU, je opazno že pri vprašanju davka na dodano vrednost. Za nekaj članic še vedno velja izjema iz leta 1991, po kateri so lahko obdržale ničelno ali posebej znižano stopnjo (manj kot pet odstotkov davka). Takšno stopnjo imajo Belgija, Francija, Italija, Luksemburg, Španija in Združeno kraljestvo.
V drugih državah so se lahko odločili za obdavčitev po splošni stopnji za blago in storitve, ki ne sme biti nižja od 15 odstotkov, ali po – kar je pravilo v skoraj vseh preostalih članicah razen v Bolgariji in na Slovaškem – znižani stopnji. Dovoljeni sta največ dve in nobena ne sme biti nižja od petih odstotkov.
Elektronske publikacije
Skladno z odločitvijo Sveta EU iz novembra lani lahko države članice uporabijo znižano davčno stopnjo tudi za elektronsko dobavljene časopise, knjige in periodične publikacije, kar doslej ni bilo dopustno. Samovoljno je takšno ureditev prej vpeljala Francija.
Ničelno ali posebej znižano stopnjo (pod pet odstotkov) za digitalne publikacije bodo lahko imeli le v državah, ki so že prej imele dovoljeno takšno izjemo za fizične nosilce. V združenju evropskih časopisnih založnikov (ENPA) so s takšno rešitvijo zadovoljni, saj naj bi spodbudila nove poslovne modele in naložbe v digitalne tehnologije.
Pojasnili so, da bodo časopisi imeli več manevrskega prostora za obdelavo najpomembnejših vprašanj in ustvarjanje vsebine na vseh platformah. Po besedah strokovnjakinje ENPA za zadeve EU Joy de Looz-Corswarem se bitka nadaljuje. Najnižje stopnje ne bi smele biti izjema, marveč bi morale vse članice imeti pravico do posebej nizkih stopenj.
»Želimo si celovit sistem, po katerem bi vse države lahko imele čim nižji davek na časopise,« je povedala. ENPA je bolj kot neposrednim subvencijam naklonjena davčnim olajšavam, saj da omogočajo enak položaj za vse.
V Franciji zaželeno, v Nemčiji proti
O financiranju tiska iz državne blagajne ali iz EU imajo precej dvomov, saj se zmeraj postavi vprašanje, kdo bo dobil koliko pomoči za kaj. »V nekaterih državah je normalno, da imajo časopisi veliko državno podporo, denimo v Franciji. To bi bilo v Nemčiji nesprejemljivo,« je strokovnjakinja ENPA opisala dileme.
V ozadju državnega sofinanciranja tiska je ideja o ohranjanju raznolikosti časopisov in njihovem preživetju, saj da so temelj družbene razprave in tisti, ki so neodvisni, lahko gledajo oblasti pod prste. Težave so predvsem v članicah z majhnim trgom.
A tudi v največjih, Franciji in Nemčiji, regionalni časniki izginjajo. Po Evropi so različni modeli subvencij in pomoči, denimo nizke cene poštnih storitev, obveza javnih objav v časopisih, spodbude za modernizacijo. V številnih članicah se je v desetletjih razvil model neposrednega financiranja.
V Franciji je leta 2017 neposredna državna finančna injekcija časopisom znašala 65,3 milijona evrov. V Luksemburgu je deset časopisov lani dobilo 7,09 milijona evrov. V Belgiji bodo zgolj frankofonski časopisi (francoščina je materni jezik 4,5 milijona Belgijcev) letos dobili okoli 10,83 milijona evrov.
Tudi iz bruseljske blagajne?
Finančna podpora tisku iz proračuna EU je bila doslej izrazito omejena na posamezne projekte, denimo informiranje o kohezijski politiki, pomoč preiskovalnim novinarjem ali podatkovnemu novinarstvu. Skupni projekt štirih večjih časnikov (Gazeta Wyborcza, Le Soir, Le Figaro in El País), ki so združili moči za večplastno obdelavo tem o EU, je marca dobil več kot pol milijona evrov. Izhodišče na takšnih razpisih je, da se o zadevah EU ne poroča dovolj in da s financiranjem takšnih projektov omogočajo neodvisno ustvarjanje kakovostnih evropskih vsebin.
Četudi izbiranje medijskih projektov iz Bruslja odpira vsaj enaka načelna vprašanja kot na ravni države, bi se utegnilo v prihodnjem proračunskem obdobju 2021–2027 razširiti. V programu Ustvarjalna Evropa, za katerega evropska komisija načrtuje 1,85 milijarde evrov, naj bi bilo 160 milijonov namenjenih medijskim projektom, tudi tisku.
V prvih razpravah o programu v Svetu EU in evropskem parlamentu so bile začrtane smeri razvoja, kot so spodbujanje kakovostnih medijskih vsebin in podpora pri strukturnih spremembah v medijskem sektorju.V ENPA so izrazili dvome o smotrnosti takšnega bruseljskega financiranja medijev, saj se jim ne zdi primerno, da bi, denimo, evropska komisija odločala, kaj je kakovostna vsebina.
