Sobivanje daytonske in evropske realnosti
Predsedujoči predsedstva BiH Milorad Dodik zagotavlja, da cilj srbsko-hrvaške koalicije ni škoditi Bošnjakom.
Odpri galerijo
Milorad Dodik je Republiko Srbsko imenoval država, ki ji manjka le še mednarodno priznanje. FOTO: Dado Ruvić/Reuters
Po včerajšnji prisegi novih članov predsedstva BiH bo država ostala razdeljena med daytonsko in evropsko realnostjo. Prvih osem mesecev bo predsedujoči Milorad Dodik, ki je sklenil zavezništvo s poražencem volitev in prvakom HDZ BiH Draganom Čovićem.
To pomeni, da bo v BiH prevladovalo etnično načelo, ki izhaja iz veljavne ustave in daytonskega sporazuma. V državi se bodo še naprej delili na Bošnjake, Srbe in Hrvate, mladi pa bodo z migranti bežali na Zahod. BiH je še daleč od modela predstavniške demokracije »en človek, en glas«, čeprav predstavniški politični model marsikje izgublja zaupanje zaradi izgube zaupanja v predstavnike. Sobivanje dveh realnosti v BiH povzroča veliko težav.
Milorad Dodik (SNSD) in predsednik HDZ BiH Dragan Čović sta napovedala, da bosta stranki koalicijski partnerici pri oblikovanju vseh ravni oblasti v BiH. Srbsko-hrvaška koalicija naj ne bi škodila Bošnjakom, ki jih je Dodik pozval k sodelovanju. Po njegovem je najbolj odgovorna za reševanje nakopičenih težav v BiH bošnjaška politična elita, ki bi morala bolj upoštevati interese drugih narodov.
Čović je kot prednostno nalogo izpostavil spremembe volilnega zakona v BiH, da ne bi znova en narod drugemu izbiral predstavnikov oblasti. Čović je na volitvah z izdatno podporo Zagreba kandidiral za hrvaškega člana predsedstva BiH, izvoljen pa je bil Željko Komšić. Po mnenju hrvaške vlade je Komšić večino glasov prejel od bošnjaških volivcev. Delno je to res, vendar je analiza volitev v BiH pokazala, da tudi dve tretjini Hrvatov z volilno pravico ni hotelo glasovati za Čovića.
Na pobudo hrvaškega premiera Andreja Plenkovića so o razmerah v BiH po volitvah razpravljali zunanji ministri EU, ki so pozvali politike, naj čim prej oblikujejo oblast ter se osredotočijo na reforme – tudi na spremembo volilne zakonodaje. Ta bi po oceni Zagreba morala biti prednostna naloga. Hrvaška navija za etnično načelo in vse tri konstitutivne narode ter se pritožuje, češ da hrvaški narod nima svojega predstavnika v predsedstvu. Po Plenkovićevem mnenju so Hrvati v BiH marginalizirani in v podrejenem položaju.
Predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvizdić je ocenil, da Hrvaška zlorablja članstvo v EU, Plenkoviću pa očital, da nastopa kot premier BiH in ne Hrvaške. Sklenil je, da to ni skladno z dobrososedskimi odnosi med državama in da je to neposredno vmešavanje Hrvaške v notranje zadeve BiH.
Pred prevzemom položaja v predsedstvu BiH je Dodik prisegel pred parlamentom v Banjaluki. Rojakom v Republiki Srbski (RS) je tako sporočil, da bo tudi na novi funkciji postavljal v ospredje interese te srbske entitete. RS je znova imenoval država, ki ji manjka le še mednarodno priznanje. Kljub temu je zagotovil, da ne bo oviral razvojnih projektov v Federaciji BiH, vendar tudi ne bo dopustil, da bi kdo blokiral razvoj RS. Po njegovem je vojna dovolj oddaljena, da lahko zgradijo boljšo družbo, BiH pa mora ostati decentralizirana.
Zato bo vztrajal pri spoštovanju daytonske ustave in odpravi kolonialne uprave visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Valentina Inzka ter mednarodne skupnosti nasploh. Zavzel se je za krepitev suverenosti BiH, ki bo privedla do zaprtja urada visokega predstavnika (OHR) v BiH in odhoda tujih sodnikov, ki so člani ustavnega sodišča BiH. Rusijo in Kitajsko je označil za naravni zaveznici, vendar si bo prizadeval popraviti odnose tudi z ZDA. Zavrnil je članstvo BiH v zvezi Nato in poudaril, da je za RS najpomembnejše prijateljstvo s Srbijo.
Komšić je sporočil, da bo predstavnik vseh državljanov BiH, njegova prednostna naloga pa bo vztrajanje pri vladavini prava. Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović se je zavzel za stabilno parlamentarno večino, ki lahko izpelje družbene in gospodarske reforme, kajti ljudje so utrujeni od nekoristnih prepirov.
To pomeni, da bo v BiH prevladovalo etnično načelo, ki izhaja iz veljavne ustave in daytonskega sporazuma. V državi se bodo še naprej delili na Bošnjake, Srbe in Hrvate, mladi pa bodo z migranti bežali na Zahod. BiH je še daleč od modela predstavniške demokracije »en človek, en glas«, čeprav predstavniški politični model marsikje izgublja zaupanje zaradi izgube zaupanja v predstavnike. Sobivanje dveh realnosti v BiH povzroča veliko težav.
»Bosanski« premier Plenković
Milorad Dodik (SNSD) in predsednik HDZ BiH Dragan Čović sta napovedala, da bosta stranki koalicijski partnerici pri oblikovanju vseh ravni oblasti v BiH. Srbsko-hrvaška koalicija naj ne bi škodila Bošnjakom, ki jih je Dodik pozval k sodelovanju. Po njegovem je najbolj odgovorna za reševanje nakopičenih težav v BiH bošnjaška politična elita, ki bi morala bolj upoštevati interese drugih narodov.
Čović je kot prednostno nalogo izpostavil spremembe volilnega zakona v BiH, da ne bi znova en narod drugemu izbiral predstavnikov oblasti. Čović je na volitvah z izdatno podporo Zagreba kandidiral za hrvaškega člana predsedstva BiH, izvoljen pa je bil Željko Komšić. Po mnenju hrvaške vlade je Komšić večino glasov prejel od bošnjaških volivcev. Delno je to res, vendar je analiza volitev v BiH pokazala, da tudi dve tretjini Hrvatov z volilno pravico ni hotelo glasovati za Čovića.
Na pobudo hrvaškega premiera Andreja Plenkovića so o razmerah v BiH po volitvah razpravljali zunanji ministri EU, ki so pozvali politike, naj čim prej oblikujejo oblast ter se osredotočijo na reforme – tudi na spremembo volilne zakonodaje. Ta bi po oceni Zagreba morala biti prednostna naloga. Hrvaška navija za etnično načelo in vse tri konstitutivne narode ter se pritožuje, češ da hrvaški narod nima svojega predstavnika v predsedstvu. Po Plenkovićevem mnenju so Hrvati v BiH marginalizirani in v podrejenem položaju.
Predsedujoči svetu ministrov BiH Denis Zvizdić je ocenil, da Hrvaška zlorablja članstvo v EU, Plenkoviću pa očital, da nastopa kot premier BiH in ne Hrvaške. Sklenil je, da to ni skladno z dobrososedskimi odnosi med državama in da je to neposredno vmešavanje Hrvaške v notranje zadeve BiH.
Nepriznana država Republika Srbska
Pred prevzemom položaja v predsedstvu BiH je Dodik prisegel pred parlamentom v Banjaluki. Rojakom v Republiki Srbski (RS) je tako sporočil, da bo tudi na novi funkciji postavljal v ospredje interese te srbske entitete. RS je znova imenoval država, ki ji manjka le še mednarodno priznanje. Kljub temu je zagotovil, da ne bo oviral razvojnih projektov v Federaciji BiH, vendar tudi ne bo dopustil, da bi kdo blokiral razvoj RS. Po njegovem je vojna dovolj oddaljena, da lahko zgradijo boljšo družbo, BiH pa mora ostati decentralizirana.
Zato bo vztrajal pri spoštovanju daytonske ustave in odpravi kolonialne uprave visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Valentina Inzka ter mednarodne skupnosti nasploh. Zavzel se je za krepitev suverenosti BiH, ki bo privedla do zaprtja urada visokega predstavnika (OHR) v BiH in odhoda tujih sodnikov, ki so člani ustavnega sodišča BiH. Rusijo in Kitajsko je označil za naravni zaveznici, vendar si bo prizadeval popraviti odnose tudi z ZDA. Zavrnil je članstvo BiH v zvezi Nato in poudaril, da je za RS najpomembnejše prijateljstvo s Srbijo.
Komšić je sporočil, da bo predstavnik vseh državljanov BiH, njegova prednostna naloga pa bo vztrajanje pri vladavini prava. Bošnjaški član predsedstva BiH Šefik Džaferović se je zavzel za stabilno parlamentarno večino, ki lahko izpelje družbene in gospodarske reforme, kajti ljudje so utrujeni od nekoristnih prepirov.
