Trump straši Evropo z islamskimi teroristi
Münchenska varnostna konferenca v znamenju slogana »Najprej Amerika«.
Odpri galerijo
Ameriškemu podpredsedniku Miku Penceu med obiskom v bavarski prestolnici ni uspelo prepričati evropskih zaveznic o tem, da je pot, ki so jo ubrale ZDA, prava. FOTO: Reuters
München – »Najprej Amerika« ne pomeni, da bodo ZDA delovale same, je ameriški podpredsednik Mike Pence na 55. münchenski varnostni konferenci prepričeval zaveznike, potem pa se je njegov šef prijavil na twitter in znova pokazal, na kakšni prelomnici je svet. Evropskim državam je priporočil, naj vzamejo nazaj svoje v Siriji zajete islamske teroriste, saj jih bodo drugače izpustili na prostost.
Trideset predsednikov države in vlade in 80 obrambnih, zunanjih in drugih ministrov se je v bavarski prestolnici udeležilo največje varnostne konference na svetu in tudi ameriška delegacija je bila s Penceom, prvo hčerjo Ivanko Trump, njenim soprogom Jaredom Kushnerjem in predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi rekordna. A je predsednik Trump še med konferenco zagrozil evropskim zaveznikom z izpustitvijo nevarnih teroristov, Evropejci in zlasti Nemci pa se bojijo tudi morebitnih kazenskih carin na osebne avtomobile.
»Rad imam kazenske carine!« je tik pred poletom v floridsko rezidenco Mar-a-Lago povedal Trump in v Nemčiji se zdaj bojijo, da so te le še vprašanje časa. Do konca Delove redakcije ni bilo znano, ali je ameriško ministrstvo za trgovino evropski avtomobilski izvoz v ZDA označilo za grožnjo nacionalnemu interesu države ter s tem dalo zeleno luč za kazenske carine. Evropski osebni avtomobili so pri izvozu v ZDA z 2,5-odsotnimi ameriškimi carinami res veliko manj obremenjeni kot ameriški avtomobilski izvoz v EU z desetodstotnimi; medtem ko razmišlja o zvišanju prvih na 25 odstotkov, ameriški predsednik ne razglaša že zdaj tako visokih ameriških carin na tuja vozila SUV in lahka tovorna vozila. Ta so na ameriškem trgu daleč najbolj prodajana.
»ZDA prosijo Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in druge evropske zaveznike, da vzamejo nazaj več kot osemsto bojevnikov Islamske države, ki smo jih zajeli v Siriji,« je prek twitterja sporočil prvak vodilne države »zahodne civilizacije«, kot se je v Münchnu izrazil tudi njegov podpredsednik, sicer jih bodo prisiljeni izpustiti na prostost in nočejo gledati, »kako bodo prodirali v Evropo, kar je pričakovati«. Po Trumpovem prepričanju je skrajni čas, da v dobro skupne varnosti vstanejo tudi drugi, medtem ko se ZDA umikajo iz Sirije »po stoodstotni zmagi nad kalifatom«. Tudi Pence je v Münchnu ugotavljal, da prav pozivi »voditelja svobodnega sveta« navajajo zaveznike k večjemu deležu za skupno obrambo in s tem za vojaško zvezo Nato.
Med naštevanjem drugih Trumpovih uspehov je Pence navedel vračanje talibov za pogajalsko mizo, toda za številne evropske države, ki so po terorističnih napadih iz leta 2001 ZDA prihitele na pomoč pri vojaškem posredovanju v Afganistanu, so tudi takšne izjave predvsem »Amerika sama«. Prav tako zahteve po obračunu z Iranom, ki jih je v Münchnu ponovil Mike Pence skupaj z obtožbami, da Teheran načrtuje uničenje Izraela in s tem nov holokavst. Kanclerka Angela Merkel je priznala enako zaskrbljenost zaradi povečevanja iranskega vpliva na Bližnjem vzhodu, a je poudarila tudi potrebo po mednarodni diplomaciji.
Tudi sicer je posvarila pred dezintegracijo struktur mednarodne politike, tudi Nata, ki je s povezovanjem držav z istimi vrednotami človekovih pravic in demokracije »sidro stabilnosti v viharnem morju«. A je nemška voditeljica opozorila tudi na premajhno upoštevanje nevojaške realnosti, denimo gospodarske in politične, z zavzemanjem za multilateralizem pa znova nakazala resno rivalstvo med ZDA in Evropo v razumevanju nalog tako imenovanega voditelja svobodnega sveta. Še pred razglasitvijo nemškega izvoza avtomobilov za grožnjo ameriški nacionalni varnosti je to odločitev označila za »strašljivo« in spomnila, da največja BMW-jeva tovarna ni v Nemčiji, ampak v ZDA.
Münchenska varnostna konferenca ni znana le po prelomnih razpravah in izjavah, ampak tudi po neštetih zakulisnih pogovorih v kuloarjih münchenskega hotela Bayerischer Hof. Leta 2009 se je tedanja ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom dogovorila za pogajanja o nasledniku sporazuma o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Start. Tokratna konferenca ni pokazala podobnega upanja o jedrskem sporazumu o raketah kratkega in srednjega dosega INF, od katerega je po ZDA odstopila tudi Rusija. Washington naj bi se za to odločil tudi zaradi Kitajske, visoki kitajski diplomat Yang Jiechi pa je v bavarski prestolnici zavrnil pridružitev morebitnim novim pogajanjem. Ruski zunanji minister Lavrov je zahteval spoštovanje sirske suverenosti, neodvisnosti, integritete in enotnosti. Letošnje priznanje Ewalda von Kleista za izjemni prispevek k pomiritvi konfliktov sta prejela voditelja Grčije in Severne Makedonije, Aleksis Cipras in Zoran Zaev.
Münchenske varnostne konference so se udeležili tudi visoki slovenski predstavniki. »Če so bila prejšnja leta mnenja o tem, ali se varnostne razmere v svetu slabšajo, še deljena, se mi zdi, da je letos o tem konsenz,« je povedal predsednik Borut Pahor. »Odnosi med velesilami se postavljajo na nove osnove in so vedno bolj konfliktni, Evropa pa je v marsičem ohromljena in ne zna biti dovolj enotna in učinkovita, da bi prevzela vlogo enega od močnejših dejavnikov na političnem prizorišču,« je ocenil zunanji minister Miro Cerar.
Trideset predsednikov države in vlade in 80 obrambnih, zunanjih in drugih ministrov se je v bavarski prestolnici udeležilo največje varnostne konference na svetu in tudi ameriška delegacija je bila s Penceom, prvo hčerjo Ivanko Trump, njenim soprogom Jaredom Kushnerjem in predsednico predstavniškega doma Nancy Pelosi rekordna. A je predsednik Trump še med konferenco zagrozil evropskim zaveznikom z izpustitvijo nevarnih teroristov, Evropejci in zlasti Nemci pa se bojijo tudi morebitnih kazenskih carin na osebne avtomobile.
»Rad imam kazenske carine!« je tik pred poletom v floridsko rezidenco Mar-a-Lago povedal Trump in v Nemčiji se zdaj bojijo, da so te le še vprašanje časa. Do konca Delove redakcije ni bilo znano, ali je ameriško ministrstvo za trgovino evropski avtomobilski izvoz v ZDA označilo za grožnjo nacionalnemu interesu države ter s tem dalo zeleno luč za kazenske carine. Evropski osebni avtomobili so pri izvozu v ZDA z 2,5-odsotnimi ameriškimi carinami res veliko manj obremenjeni kot ameriški avtomobilski izvoz v EU z desetodstotnimi; medtem ko razmišlja o zvišanju prvih na 25 odstotkov, ameriški predsednik ne razglaša že zdaj tako visokih ameriških carin na tuja vozila SUV in lahka tovorna vozila. Ta so na ameriškem trgu daleč najbolj prodajana.
Premalo posluha za nevojaško realnost
»ZDA prosijo Veliko Britanijo, Francijo, Nemčijo in druge evropske zaveznike, da vzamejo nazaj več kot osemsto bojevnikov Islamske države, ki smo jih zajeli v Siriji,« je prek twitterja sporočil prvak vodilne države »zahodne civilizacije«, kot se je v Münchnu izrazil tudi njegov podpredsednik, sicer jih bodo prisiljeni izpustiti na prostost in nočejo gledati, »kako bodo prodirali v Evropo, kar je pričakovati«. Po Trumpovem prepričanju je skrajni čas, da v dobro skupne varnosti vstanejo tudi drugi, medtem ko se ZDA umikajo iz Sirije »po stoodstotni zmagi nad kalifatom«. Tudi Pence je v Münchnu ugotavljal, da prav pozivi »voditelja svobodnega sveta« navajajo zaveznike k večjemu deležu za skupno obrambo in s tem za vojaško zvezo Nato.
Med naštevanjem drugih Trumpovih uspehov je Pence navedel vračanje talibov za pogajalsko mizo, toda za številne evropske države, ki so po terorističnih napadih iz leta 2001 ZDA prihitele na pomoč pri vojaškem posredovanju v Afganistanu, so tudi takšne izjave predvsem »Amerika sama«. Prav tako zahteve po obračunu z Iranom, ki jih je v Münchnu ponovil Mike Pence skupaj z obtožbami, da Teheran načrtuje uničenje Izraela in s tem nov holokavst. Kanclerka Angela Merkel je priznala enako zaskrbljenost zaradi povečevanja iranskega vpliva na Bližnjem vzhodu, a je poudarila tudi potrebo po mednarodni diplomaciji.
Ameriški podpredsednik Mike Pence in nemška kanclerka Angela Merkel. FOTO: Christof STACHE / AFP
Tudi sicer je posvarila pred dezintegracijo struktur mednarodne politike, tudi Nata, ki je s povezovanjem držav z istimi vrednotami človekovih pravic in demokracije »sidro stabilnosti v viharnem morju«. A je nemška voditeljica opozorila tudi na premajhno upoštevanje nevojaške realnosti, denimo gospodarske in politične, z zavzemanjem za multilateralizem pa znova nakazala resno rivalstvo med ZDA in Evropo v razumevanju nalog tako imenovanega voditelja svobodnega sveta. Še pred razglasitvijo nemškega izvoza avtomobilov za grožnjo ameriški nacionalni varnosti je to odločitev označila za »strašljivo« in spomnila, da največja BMW-jeva tovarna ni v Nemčiji, ampak v ZDA.
Konsenz o slabšanju varnostnih razmer
Münchenska varnostna konferenca ni znana le po prelomnih razpravah in izjavah, ampak tudi po neštetih zakulisnih pogovorih v kuloarjih münchenskega hotela Bayerischer Hof. Leta 2009 se je tedanja ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom dogovorila za pogajanja o nasledniku sporazuma o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve Start. Tokratna konferenca ni pokazala podobnega upanja o jedrskem sporazumu o raketah kratkega in srednjega dosega INF, od katerega je po ZDA odstopila tudi Rusija. Washington naj bi se za to odločil tudi zaradi Kitajske, visoki kitajski diplomat Yang Jiechi pa je v bavarski prestolnici zavrnil pridružitev morebitnim novim pogajanjem. Ruski zunanji minister Lavrov je zahteval spoštovanje sirske suverenosti, neodvisnosti, integritete in enotnosti. Letošnje priznanje Ewalda von Kleista za izjemni prispevek k pomiritvi konfliktov sta prejela voditelja Grčije in Severne Makedonije, Aleksis Cipras in Zoran Zaev.
Münchenske varnostne konference so se udeležili tudi visoki slovenski predstavniki. »Če so bila prejšnja leta mnenja o tem, ali se varnostne razmere v svetu slabšajo, še deljena, se mi zdi, da je letos o tem konsenz,« je povedal predsednik Borut Pahor. »Odnosi med velesilami se postavljajo na nove osnove in so vedno bolj konfliktni, Evropa pa je v marsičem ohromljena in ne zna biti dovolj enotna in učinkovita, da bi prevzela vlogo enega od močnejših dejavnikov na političnem prizorišču,« je ocenil zunanji minister Miro Cerar.
