Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Umrl je Momir Bulatović, nekdanji predsednik Črne gore

Leta 1989 je postal predsednik predsedstva Črne gore, na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 pa predsednik Črne gore. Veljal je za oprodo Slobodana Miloševića.
Momir Bulatović ob Miloševiću leta 1998, ko je bil jugoslovanski premier. FOTO: Emil Vas/Reuters
Momir Bulatović ob Miloševiću leta 1998, ko je bil jugoslovanski premier. FOTO: Emil Vas/Reuters
V. U.
1. 7. 2019 | 09:00
1. 7. 2019 | 10:05
2:28
Včeraj se je izteklo življenje Momirja Bulatovića, nekdanjega črnogorskega predsednika, ki je veljal za zvestega oprodo Slobodana Miloševića, bil pa je tudi jugoslovanski premier.

Kot pišejo črnogorski mediji, je v starosti 63 let umrl v kraju Rače blizu Podgorice, za razlog njegove smrti navajajo srčni udar. Črno goro je vodil med letoma 1990 in 1998, nasledil ga je Milo Đukanović, dotlej njegova desna roka, ki ga je na volitvah tesno premagal.

Rodil se je leta 1956 v Beogradu v častniški družini, ki izvira iz črnogorskega klana Vasojevićev. Osnovno in srednjo šolo je končal v Zadru, kamor se je družina preselila kmalu po njegovem rojstvu. V Črno goro so se preselili leta 1975. Bulatović se je v Podgorici vpisal na tamkajšnjo ekonomsko fakulteto, po diplomi pa je na fakulteti ostal kot asistent pri predmetu politična ekonomija. Kasneje je iz tega področja tudi magistriral.

Med drugim je bil znan po izjavi »Črna gora je drugo oko Srbije«, na mestu črnogorskega predsednika pa se je obdržal osem let. V tem času se je tudi njegova stranka, vladajoča DPS, soočala z resnimi notranjimi razhajanji. DPS je dobila dve politični krili. Na čelu prve je bil sam, na čelo drugega pa se je postavil takratni ministrski predsednik Đukanović. Tako sta na predsedniških volitvah leta 1997 nastopila tako eden kot drugi. Zmagal je Đukanović, razkol v stranki pa je bil tako globok, da je Bulatovićevo krilo moralo prevzeti novo ime – Socialistična ljudska stranka (Socialistička narodna partija – SNP).

Hrvaški tisk o njem poroča kot o politiku, ki je podprl agresijo na Hrvaškem in med drugim poslal črnogorske vojake nad Dubrovnik. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ga sicer ni obtožil nobenega kaznivega dejanja.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine