Bom res delal dlje? Kaj prinaša nova pokojninska reforma

Zaradi staranja prebivalstva se razmerje med številom delovno aktivnih, ki vplačujejo prispevke, in številom upokojencev, hitro slabša. Ne gre za nov pojav, temveč dolgoročen trend, ki traja že več desetletij. Danes za enega upokojenca prispeva le še približno 1,5 aktivnega prebivalca.

Demografski pritiski se bodo v prihodnjih desetletjih še okrepili. Če je trenutno v Sloveniji starejših od 65 let približno 21 odstotkov (vsak peti), se na podlagi projekcij predvideva, da bo čez 35 let ta delež presegel 30 odstotkov. To pomeni, da bo skoraj vsak tretji prebivalec starejši od 65 let. Po drugi strani bo delež delovno aktivnih postopoma upadal, kar ogroža stabilnost pretočnega pokojninskega sistema, v katerem se pokojnine financirajo sproti iz prispevkov zaposlenih.

Če sistema ne bi prilagodili, bi bilo kmalu treba za pokojnine nameniti več kot 16 odstotkov BDP-ja, kar bi ogrozilo financiranje zdravstva, izobraževanja in drugih družbenih storitev. Pomeni tudi, da bi morali za pokojnine prispevati precej več kot 24,35 odstotka svojih bruto plač, kolikor za pokojnine prispevamo danes.

Pokojninska reforma ne uvaja radikalnih rezov, temveč prinaša postopne, premišljene spremembe, predvsem pa ravnovesje med solidarnostjo in pravičnostjo, med vzdržnostjo sistema in blaginjo ljudi. Obravnava realne demografske trende in v ospredje postavlja dostojno starost.

Spremembe pokojninskega sistema bodo uvedene postopoma in po določenem prehodnem obdobju. Starostne meje, referenčno obdobje in odmerni odstotek se začnejo spreminjati leta 2028. Nekatere spremembe za najranljivejše bodo začele veljati 1. januarja 2026, zimski dodatek pa bo po tem zakonu prvič izplačan že v letu 2025.

Reforma bo v celoti uveljavljena do leta 2040, ko bodo začele veljati vse predvidene spremembe.

Dvig odmernega odstotka: s 63,5 odstotka na 70 odstotkov pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe. FOTO: Depositphotos

Resnica o pokojninski reformi: 5 ključnih sprememb za večjo pravičnost in varnost

Reforma je torej odgovor na realne demografske trende, njene ključne pridobitve so:

1. Višje pokojnine in pravičnejši izračun

Ena ključnih usmeritev reforme je, da pokojninska doba za zgodnejšo upokojitev ostaja 40 let. To je pomembno zlasti za posameznike, ki so začeli delati razmeroma zgodaj. Nekdo, ki je začel delati pred 18. letom starosti, bo lahko polno pokojnino pridobil pri isti starosti kot doslej; enako velja za vse, ki so začeli delati med 22. in 25. letom starosti.

Reforma hkrati spodbuja daljšo delovno aktivnost, saj zvišuje odmerni odstotek:

• Danes za 40 let pokojninske dobe znaša odmerni odstotek 63,5 odstotka, kar pomeni, da oseba prejema 63,5 odstotka povprečne osnove.
• Po reformi se bo ta odstotek do leta 2035 postopoma zvišal na 70 odstotkov, kar pomeni višje pokojnine za vse, ki izpolnijo osnovni pogoj.
• Tisti, ki bodo ostali aktivni tudi po dopolnjenih 40 letih, bodo za vsakih dodatnih 6 mesecev dobili 1,5 odstotne točke več.

Tabela postopnega dviga starostnih mej

Najnižje invalidske pokojnine se zvišujejo za 22 odstotkov, tudi za obstoječe invalidske upokojence in kmete, zavarovane za ožji obseg pravic. FOTO: Delo UI

2. Skrb za najbolj ranljive

Višje bodo tudi vdovske in družinske pokojnine, zlasti za prejemnike z najnižjimi dohodki. Uvaja se sistemski zimski dodatek, ki bo izplačan vsem upokojencem v enakem znesku – od 150 evrov v letu 2025 do 250 evrov v letu 2030, nato pa se bo usklajeval z inflacijo.

Letni dodatek pa bo po novem bolj pravično razporejen in ne bo več »kaznoval« tistih, ki presegajo razred le za evro.

3. Bolj sorazmerno usklajevanje pokojnin

Trenutno se pokojnine usklajujejo na podlagi dveh dejavnikov: inflacije oziroma rasti cen življenjskih potrebščin in rasti povprečne plače. Po veljavni zakonodaji ima rast plač pri tem večjo težo (60 odstotkov), inflacija pa prispeva 40 odstotkov k skupni uskladitvi.

Po novem pa bo to razmerje postopoma prilagojeno v korist večje vezanosti na rast cen življenjskih potrebščin. Cilj spremembe je povečati stabilnost pokojninskega sistema in bolj enakomerno porazdeliti breme med generacijami.

Od leta 2026 do leta 2030 bo formula za redno usklajevanje pokojnin izenačena: 50 odstotkov inflacija, 50 odstotkov rast plač. Nato se bo med 2031 in 2040 teža inflacije postopoma povečevala – vsako leto za 3 odstotne točke, dokler ne bo 80 odstotkov uskladitve vezanih na rast cen življenjskih potrebščin, 20 odstotkov pa še vedno na rast plač.

4. Postopen dvig starostne meje

Slovenija ima eno najnižjih upokojitvenih starosti. Trenutno se ženske (starostno) upokojujejo pri 61 letih in 8 mesecih, moški pa pri 62 letih in 9 mesecih. Pred desetimi leti so se ženske povprečno upokojevale pri 58,5 leta, moški pa pri 61 letih.

Pokojninska reforma predvideva postopen dvig starostne meje za upokojitev s 60 let na 62 let (s 40 leti dobe) in s 65 let na 67 let (z vsaj 15 leti dobe). Starostni meji se bosta začeli zviševati leta 2028, postopoma, za tri mesece letno do vključno leta 2035.

Postopen dvig starostnih mej za upokojitev

5. Spremembe tudi na področju invalidskega in dodatnega pokojninskega zavarovanja

Reforma zvišuje najnižje invalidske pokojnine in poenostavlja postopke:

• prišteta doba za izračun pokojnine se ugodneje vrednoti (2/3 obdobja med nastankom invalidnosti in dopolnjenim 67. letom starosti),
• najnižja invalidska pokojnina se zvišuje z 41 odstotkov na 50 odstotkov pokojninske osnove (22-odstotno zvišanje),
• invalidnost zaradi bolezni ali nezgode prinaša postopno višjo odmero do leta 2029,
• uvaja se ugodnejši izračun za invalide s krajšim delovnim časom,
• pospešujejo se postopki poklicne rehabilitacije.

V drugem pokojninskem stebru, ki ostaja popolnoma prostovoljen, pa izboljšuje pogoje za izplačilo rent in povečuje fleksibilnost naložbene politike, s čimer dodatno spodbuja varčevanje.

Obdobje za izračun pokojninske osnove se širi na 40 let brez 5 najslabših let. FOTO: Depositphotos

Razbijamo mite: poslušajte več v podkastu

Pokojninska reforma že odpira številne razprave in tudi napačna prepričanja. Med pogostejšimi miti so, da bomo morali vsi delati do 67 leta, da bodo pokojnine nižje kot danes ali da bodo najbolj prikrajšani prav tisti, ki so delali najdlje in prejemali najnižje plače.

Prisluhnite epizodi podkasta z Igorjem Feketijo, državnim sekretarjem na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in glavnim pogajalcem pri pripravi pokojninske reforme, ki pojasni, zakaj je reforma potrebna, kaj dejansko uvaja in kje se pojavljajo napačne interpretacije:

»Ni res, da gremo v pokoj, samo še umreti. Ženske v povprečju pokojnino prejemajo približno 25 let, moški pa 18.«

Naročnik oglasne vsebine je Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje