V Beogradu je umrl Titov vnuk

Iz Srbije poročajo, da je včeraj v 78. letu starosti umrl Titov vnuk Josip Joška Broz. Vest o njegovi smrti je na družbenih omrežjih delil srbski notranji minister Ivica Dačić.

Na instagramu je delil fotografijo z njim in s Taro Gandhi in zapisal, da z Brozovo smrtjo »odhaja del nekega časa in prihaja obveza mladim generacijam, da ohranjajo spomin nanj«. Ob tem je izrekel sožalje pokojnikovi družini in naslednikom Titovega časa in politike.

Josip Joška Broz se je rodil leta 1947 v Beogradu. Bil je član glavnega odbora Srbske socialistične stranke, poslanec srbske narodne skupščine (2016–2022), predsednik Komunistične partije, ki jo je ustanovil leta 2009, in združenja Josip Broz Tito, ki ga je leta 2005 ustanovil v Beogradu. Poleg tega je bil od leta 2022 častni predsednik Srbske levice, ki je izšla iz partije.

Sin Žarka Broza in Tamare Veger je v življenju opravljal več služb, med njimi gostinca in policista kot del varnostnega osebja Josipa Broza - Tita. Po ločitvi staršev, ko je bil zelo majhen, je z očetom in sestro Zlatico do najstniških let živel pri dedku in njegovi ženi Jovanki v prestižni beograjski četrti Dedinje, živel in umrl pa skromno – po lastnih besedah je prejemal pokojnino v višini 18.000 dinarjev, kar je približno 150 evrov. Ne le zato, ker ga je po lastnih navedbah dedek naučil skromnosti, ampak tudi zato, ker družina po njegovi smrti ni podedovala ničesar. Maršalovo premoženje naj bi bilo zajetno in dragoceno, vendar več desetletij dolga bitka za dediščino ni obrodila sadov.

V začetku leta je v pogovoru za srbsko televizijo Joška Broz dejal, da jim je država ne želi predati, ker bi potem postalo očitno, koliko so je pokradli. Vse, kar mu je ostalo od dedka, ki ga je tik pred smrtjo v Ljubljanskem UKC 4. maja 1980 videl med zadnjimi, je bil tako priimek. Kot je poudaril, bi Tito lahko živel dlje, če bi poslušal zdravnike in privolil v amputacijo noge zaradi gangrene, poleg tega pa je ovrgel več teorij zarot, ki so krožile o zadnjih trenutkih njegovega življenja.

Dan mladosti

Goreč podpornik in naslednik Titove politične zapuščine, ki ni imel zadržkov pred pripovedovanjem o zasebnem življenju, je tudi ostro nasprotoval ideji beograjskega župana Aleksandra Šapića iz vrst Vučićeve Srbske napredne stranke (SNS) o selitvi Titovih posmrtnih ostankov v njegov rodni Kumrovec in preobrazbe Hiše cvetja v muzej srbske zgodovine, ki bi častil srbske heroje. Medtem ko je Šapić dosmrtnega predsednika nekdanje Jugoslavije označil za avstro-ogrskega kaplarja in velikega zločinca novejše srbske zgodovine, je Joška Broz zavračal trditve, da je bil njegov dedek diktator, naklonjenost Jugoslaviji pa pojasnil predvsem kot nostalgijo po časih, ko so ljudje (še) živeli dobro. Tito naj bi mu tudi zaupal, da je bila njegova največja napaka, da je leta 1974 s spremembo ustave dopustil federativno ureditev.

Joška Broz Beogradu je zaključil študij na fakulteti za gozdarstvo; poročen je bil štirikrat in ima dva sinova in hčerko ter tri vnuke.

Njegov oče Žarko se je rodil v prvem od Titovih zakonov, in sicer z Rusinjo Pelagijo Belousovo. Tudi Žarkova žena oziroma Joškova mama Tamara je bila Rusinja.