Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Slovenija je v boju za pravice žensk prevzela pozitivne socialistične vzorce

Pravice, ki smo si jih priborile v Sloveniji, niso nujno tudi pravice žensk v drugih državah Evropske unije, zato bi naš standard pravic moral biti iztočnica.
Če želimo doseči pravice, je treba spreminjati družbene norme, to pa je proces, ki zahteva več generacij in nima jasnega konca, pravi Jovana Mihajlović Trbovc. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Če želimo doseči pravice, je treba spreminjati družbene norme, to pa je proces, ki zahteva več generacij in nima jasnega konca, pravi Jovana Mihajlović Trbovc. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
1. 5. 2025 | 05:00
27:23

V nadaljevanju preberite

Feminizem in boj za pravice žensk sta imela v državah vzhodne in srednje Evrope od konca druge svetovne vojne in do zgodnjih devetdesetih let precej skupnih nians, a ju je oblikoval tudi družbenopolitični sistem posamezne države. Celo v Jugoslaviji so bile po republikah razlike občutne.

»V Jugoslaviji je bil feminizem v zgodnji fazi socializma definiran izključno kot buržoazna ideologija. Ideja je torej bila, da se emancipacija žensk zgodi v procesu splošne emancipacije celotne družbe. In tako so, tudi ko je šlo za specifična prizadevanja za emancipacijo žensk, gledale na tako imenovano žensko vprašanje kot na nekaj, kar je bilo sestavni del družbenih neenakosti. Pomembno je, da razumemo, kaj je beseda feminizem pomenila v različnih trenutkih in da kontekstualno razumemo tudi, zakaj se kdo ni hotel imenovati feministka. Tudi danes se nekatere političarke javno izrekajo, da niso feministke. Feminizem dojemajo kot skrajno radikalno idejo ali kot nekaj slabega, izključujočega,« je v intervjuju povedala dr. Jovana Mihajlović Trbovc, soavtorica monografije o zgodovini feminizma in boja za pravice žensk v vzhodni in srednji Evropi.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine