Rusko ministrstvo za zunanje zadeve obžaluje napete odnose s Slovenijo

V članku povzemamo relevantne informacije o dogajanju v Ukrajini na 91. dan vojne.
Fotografija: V luči dolgoletnih dobrih odnosov med državama Rusija obžaluje neupravičene in neprijazne korake slovenske vlade v zadnjih mesecih, katerih cilj je po njihovem mnenju uničiti medsebojne vezi. FOTO: Lisi Niesner/Reuters
Odpri galerijo
V luči dolgoletnih dobrih odnosov med državama Rusija obžaluje neupravičene in neprijazne korake slovenske vlade v zadnjih mesecih, katerih cilj je po njihovem mnenju uničiti medsebojne vezi. FOTO: Lisi Niesner/Reuters

21.25 Rusija obžaluje trenutne napetosti v odnosih s Slovenijo

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je danes ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov s Slovenijo izrazilo obžalovanje, da so se slovenske oblasti v zadnjih mesecih odločila zavzeti sovražno stališče do Moskve.

»V preteklem obdobju sta naši državi prehodili dolgo pot od medsebojnega priznanja do vzpostavitve obsežnega sodelovanja na političnem, gospodarskem in humanitarnem področju,« je zapisano v izjavi, objavljeni na spletni strani ruskega ministrstva.

Poudarili so še, da so diplomatski odnosi s Slovenijo vedno potekali ob upoštevanju interesov drug drugega, krepitvi ozračja varnosti in sodelovanja v Evropi ter vzajemni želji po ohranjanju in povečevanju zgodovinske, kulturne in duhovne dediščine. Kot pomembno prelomnico v medsebojnih odnosih so izpostavili uvedbo dneva rusko-slovenskega prijateljstva leta 2021 na pobudo Ljubljane.

V luči dolgoletnih dobrih odnosov med državama Rusija tako še toliko bolj obžaluje neupravičene in neprijazne korake slovenske vlade v zadnjih mesecih, katerih cilj je po njihovem mnenju uničiti medsebojne vezi. Hkrati je ministrstvo izrazilo željo, da bo tovrstna politika slovenskih oblasti sčasoma popustila.

20.10 Kijev očita Natu, da ni storil ničesar za končanje vojne

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes obtožil zvezo Nato, da ni storila ničesar, da bi zaustavila rusko invazijo, in hkrati pohvalil EU zaradi njene revolucionarne pomoči. Nemški mediji sicer razkrivajo, da naj bi med članicami Nata obstajal tihi dogovor, da Ukrajini ne bodo dobavljale določene vojaške opreme, kot so tanki in lovci.

»Nato kot zavezništvo, kot institucija, je popolnoma odrinjen na stranski tir in ne počne dobesedno ničesar. Žal mi je, da moram to reči,« je Kuleba dejal na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Kot je sicer poudaril, njegov očitek ni namenjen vsem državam v Natu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na fotografiji uničena šola v vasi Vilkhivka, v bližini Harkova. FOTO: Sergey Bobok/Afp
Na fotografiji uničena šola v vasi Vilkhivka, v bližini Harkova. FOTO: Sergey Bobok/Afp

Obenem je pohvalil Bruselj za njegove prelomne odločitve, ki da jih niti sami Ukrajinci niso pričakovali. Ko je Rusija 24. februarja sprožila obsežen napad, je bilo v ukrajinski javnosti namreč razširjeno prepričanje, da bo na pomoč državi priskočil Nato in ne EU, je priznal.

"Na začetku vojne je v javnosti prevladovalo mnenje, da je Nato močna sila, EU pa da lahko izraža le različne stopnje zaskrbljenosti. Toda vojna je vedno preizkušnja, ki odstrani maske," je dejal zunanji minister.

Omejena pomoč Nata bi sicer lahko bila posledica neuradnega dogovora med članicami Nata, da Ukrajini ne bodo dobavljale določene vojaške opreme in orožja. S tem naj bi predvsem želele zmanjšati tveganje neposrednega vojaškega spopada med Natom in Rusijo, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na neimenovane diplomatske vire.

18.40 Putin je danes v bolnišnici v Moskvi obiskal vojake in jih označil za junake

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v bolnišnici v Moskvi obiskal vojake, ki so bili ranjeni tekom invazije v Ukrajini, in jih označil za junake. To je bil njegov prvi obisk vojakov od začetka vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»To so ljudje, ki tvegajo svoje zdravje in življenje zaradi ljudi in otrok v Donbasu, zaradi Rusije. Vsi so junaki,« je dejal na televizijskem kanalu Rusija-24 po srečanju z ranjenci v moskovski vojaški bolnišnici Mandrijka.

Tekom televizijskega prenosa je bilo videti ranjene vojake v pižamah z logotipom ruske vojske, ki so stali ob svojih posteljah in odgovarjali na zastavljena vprašanja. Putin je vsem ob spremstvu obrambnega ministra Sergeja Šojguja stisnil roko.

Putin je vsem ob spremstvu obrambnega ministra Sergeja Šojguja stisnil roko. FOTO: Mikhail Metzel/Afp
Putin je vsem ob spremstvu obrambnega ministra Sergeja Šojguja stisnil roko. FOTO: Mikhail Metzel/Afp

Enega od vojakov je vprašal o njegovem malem sinu in mu dejal, da bo ta izjemno ponosen na svojega očeta. Prav tako se je pogovarjal z zdravniki, da bi jim zagotovil vse, kar potrebujejo za oskrbo ranjenih vojakov.

Ruske oblasti so 25. marca sporočile, da je bilo v Ukrajini ubitih 1351 vojakov, 3825 pa jih je bilo ranjenih. Od takrat niso objavile nobenih novih podatkov.

18.00 Boji med ukrajinskimi in ruskimi silami dosegli obrobje Severodonecka

Boji med ukrajinskimi in ruskimi silami so dosegli obrobje mesta Severodoneck, je danes sporočil regionalni luganški guverner Sergij Gaidaj, ki je bojevanje opisal kot zelo zahtevno. Severodoneck je tarča intenzivnih napadov že več tednov, z njegovim padcem pa bi Rusi tako rekoč v celoti zavzeli regijo Lugansk.

Ruske sile vztrajno napredujejo v Donbasu na vzhodu Ukrajine, kjer v zadnjih dneh potekajo najbolj intenzivne bitke. V Severodonecku in okolici so ukrajinske sile v nevarnosti, da jih napadalci v celoti obdajo.

»Prihajajoči teden bo odločilen,« je v zapisu na družbenih omrežjih sporočil Gaidaj in ob tem izrazil prepričanje, da je cilj Rusije osvojiti regijo Lugansk za vsako ceno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

16.30 Prebivalci južne Ukrajine po Putinovem ukrepanju zdaj lažje do ruskega državljanstva

Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok o poenostavitvi postopka za pridobitev ruskega potnega lista za prebivalce južnih ukrajinskih regij Zaporožje in Herson. Prosilcem za državljanstvo ni treba živeti v Rusiji, predložiti dokazil o zadostnih sredstvih ali opraviti preizkusa ruskega jezika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Južna ukrajinska regija Herson je trenutno pod popolnim nadzorom ruske vojske, regija Zaporožje pa je pod delnim nadzorom Moskve. Obe regiji bi po mnenju ruskih oblasti lahko postali del Rusije.

V ponedeljek so oblasti v Hersonu poleg ukrajinske grivne kot uradno valuto uvedle tudi rubelj. Uradniki, ki jih je nastavila Moskva, pa so za četrtek napovedali enak ukrep v nekaterih delih regije Zaporožje.

Podoben odlok za pridobitev ruskega državljanstva je bil izdan že leta 2019. Omogočil je hiter postopek za pridobitev državljanstva prebivalcem samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk, separatističnih regij na vzhodu Ukrajine. Več sto tisoč prebivalcev ukrajinskih regij Doneck in Lugansk pa je že prejelo ruske potne liste.

15.50 Rusko finančno ministrstvo: Dolg bomo odplačevali v rubljih

Potem ko je ameriška vlada odločila, da Rusiji ne bo več dovoljevala odplačevanja dolga prek ameriških bank z denarjem iz Rusije, je rusko finančno ministrstvo danes sporočilo, da bo dolg tujim državam odplačevalo v rubljih. Ob tem so dodali, da obstaja možnost, da bodo pozneje dolg znova odplačevali v izvorni valuti dolga.

ZDA so se v torek, dva dni pred iztekom roka, odločile, da ne bodo podaljšale izjeme sankcijam, ki je omogočala, da so ameriške banke kljub sankcijam proti Rusiji sprejemale plačila upnikom iz Rusije. »Ker ni prišlo do podaljšanja izjeme, ne moremo več plačevati dolga tujim državam v ameriških dolarjih, zato bodo plačila izvedena v ruski valuti,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisalo rusko finančno ministrstvo.

Sankcije Zahoda proti Rusiji so državi močno omejile prisotnost v mednarodnem finančnem sistemu. Na fotografiji pešci v poslovni četrti Moskve, znanem tudi kot Moscow-City. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters
Sankcije Zahoda proti Rusiji so državi močno omejile prisotnost v mednarodnem finančnem sistemu. Na fotografiji pešci v poslovni četrti Moskve, znanem tudi kot Moscow-City. FOTO: Maxim Shemetov/Reuters

Ministrstvo je dodalo, da obstaja možnost, da bodo pozneje, ko bodo dolgove znova plačevali preko ruske finančne ustanove, dolgove znova začeli odplačevali v izvorni valuti dolga.

Sankcije Zahoda proti Rusiji so državi močno omejile prisotnost v mednarodnem finančnem sistemu. Med drugim tako Moskva nima dostopa do denarja, ki ga hrani v ameriških bankah in s katerim bi poplačala tuje upnike.

So pa ZDA začasno dovoljevale izjemo, ki je Moskvi omogočala, da je zunanje dolgove plačevala z dolarji, shranjenimi v Moskvi.

15.05 Rusija je odpravila starostno omejitev za vstop v vojsko

Ruski parlament je danes potrdil zakon, ki ukinja zgornjo starostno mejo za vstop v vojsko. Pred tem so bili za vstop v rusko vojsko po zakonu primerni le ruski državljani med 18. in 40. letom starosti ter tujci med 18. in 30. letom, poroča španska tiskovna agencija EFE.

V obrazložitvi zakona je navedeno, da je cilj omogočiti vsem, ki so delovno sposobni, da podpišejo prvo pogodbo o služenju vojaškega roka. V razpravi so zakon so zagovarjali z utemeljitvijo, da so za uporabo zelo natančnega orožja in kompleksne vojaške opreme potrebni tudi visoko usposobljeni strokovnjaki, za kar so primerni predvsem starejši državljani.

Rusija je aprila začela vpoklic v vojsko za obdobje pomlad 2022. Cilj je bil v vojašnice privabiti približno 134.000 mladih, oblasti pa so zagotovile, da nabornikov ne bodo poslali na fronto. FOTO: Kacper Pempel/Reuters
Rusija je aprila začela vpoklic v vojsko za obdobje pomlad 2022. Cilj je bil v vojašnice privabiti približno 134.000 mladih, oblasti pa so zagotovile, da nabornikov ne bodo poslali na fronto. FOTO: Kacper Pempel/Reuters

Odprava starostne omejitve bo tako pomagala k pogodbeni vojaški službi privabiti strokovnjake na priljubljenih, predvsem bolj civilnih področjih, kot so zdravstvena podpora, inženiring, vzdrževanje opreme, operacije in komunikacije.

Rusija je aprila začela oklicem v vojsko za obdobje pomlad 2022. Cilj je bil v vojašnice privabiti približno 134.000 mladih, oblasti pa so zagotovile, da nabornikov ne bodo poslali na fronto.

Ruska vojska je trenutno sredi ofenzive v Ukrajini, ki traja že tri mesece in je naletela na silovit odpor. Rusija je pri tem utrpela velike materialne in človeške izgube. Moskva sicer nikoli ni razkrila njihovega obsega, v poročilih zahodnih obveščevalnih služb pa se pojavljajo ugibanja, da je Rusija od začetka invazije morda izgubila več kot 15.000 vojakov.

14.55 Moldavija in Gruzija želita čim hitreje do članstva v EU

Premierka Moldavije in premier Gruzije sta danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu posvarila pred morebitnim upočasnjevanjem vlog za članstvo njunih držav v Evropski uniji. Podporo nadaljnji širitvi Unije je sicer v švicarskih Alpah izrazilo več voditeljev evropskih držav, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Gruzija, Moldavija in Ukrajina so prošnje za članstvo v EU vložile kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino 24. februarja.

»Karkoli nas pripelje bliže Evropski uniji, je seveda sprejemljivo za nas. Nimamo druge alternative,« je bil jasen gruzijski premier Irakli Garibašvili, premierka Moldavije Natalia Gavrilita pa je znova jasno izrazila željo svoje vlade, da se Moldavija pridruži EU.

Premierka Moldavije Natalia Gavrilita FOTO: Hannibal Hanschke/Reuters
Premierka Moldavije Natalia Gavrilita FOTO: Hannibal Hanschke/Reuters

Pred dvema tednoma je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi proces pridružitve Ukrajine v EU lahko trajal desetletja. Namesto tega je predlagal oblikovanje nove širše evropske politične skupnosti, ki bi vključevala države, kot sta Ukrajina ali Velika Britanija po brexitu. Med te države bi lahko bili umeščeni tudi Gruzija in Moldavija.

Po negodovanju določenih držav je Macron svoj predlog ubesedil nekoliko drugače, rekoč, da ta skupnost ne bi bila nadomestilo, pač pa dopolnilo procesu širitve EU.

Estonski predsednik Alar Karis je spomnil, da je bilo tudi njegovi državi ponujeno, da postane del nekakšne ohlapnejše skupnosti, preden se je leta 2004 pridružila EU, a je Estonija to zavrnila. Karis je pri tem izrazil željo, da bi bila Estonija skupaj z Latvijo in Litvo zaveznica Ukrajini, Moldaviji in Gruziji pri njihovem pridruževanju EU, tako kot so to svoj čas njim bile skandinavske države.

Ukrajina, Gruzija in Moldavija so sicer del Vzhodnega partnerstva, ki od leta 2009 skrbi za intenzivnejše politično združevanje in gospodarsko povezovanje EU s šestimi partnerskimi državami vzhodne Evrope in južnega Kavkaza. Z EU imajo sklenjene tudi pridružitvene in prostotrgovinske sporazume.

12.22  Komisija s predlogom pravil za zaplembo premoženja ruskih oligarhov

Evropska komisija je danes predstavila predlog direktive, v skladu s katerim bi okrepili pravila glede izterjave in zaplembe nezakonito pridobljenih sredstev. Obenem poziva, da se kršenje sankcij EU doda na seznam kaznivih dejanj v EU. Na podlagi teh predlogov bi lahko zaplenili premoženje ruskih oligarhov v luči ruske agresije na Ukrajino. Komisija predlaga direktivo o izterjavi in zaplembi premoženja, katere cilj bi bil zagotoviti, da se kazniva dejanja ne bi izplačala. Zločincem bi namreč odvzeli nezakonito pridobljena sredstva in jim tudi otežili izvajanje novih kaznivih dejanj.

Predlagana pravila bi veljala tudi za kršenje sankcij, uvedenih proti posamezniku ali pravni osebi. Zagotovili bi učinkovito iskanje, zamrznitev, upravljanje in zaplembo premoženja, pridobljenega s kršenjem sankcij. Bruselj predlaga razširitev pooblastil nacionalnih organov, pristojnih za izterjavo sredstev, ki bi jim omogočil hitro izsleditev sredstev posameznika ali pravne osebe, proti katerim so bile uvedene sankcije EU. Ta pooblastila bi veljala tudi za premoženje, pridobljeno s kaznivimi dejanji.

Predlog obenem predvideva vzpostavitev nacionalnih organov, pristojnih za upravljanje premoženja. S tem bi zagotovili, da premoženje ne bi izgubilo vrednosti. Omogočili bi na primer prodajo zamrznjenega premoženja, ki lahko hitro izgubi vrednost. Poleg tega bi z direktivo razširili možnost za zaplembo premoženja na dodatna kazniva dejanja, tudi za kršenje sankcij EU. Pred uvedbo tega bi bilo treba razširiti seznam kaznivih dejanj v EU. Komisija je zato predstavila tudi pobudo za to razširitev. Med drugim bi lahko na seznam dodali sodelovanje v aktivnostih, ki poskušajo obiti sankcije, in uvažanje ali izvažanje blaga, s katerim je prepovedano trgovanje.

12.15  Rusi želijo pred morebitno izmenjavo najprej soditi ukrajinskim vojnim ujetnikom

Pred morebitnimi pogovori o izmenjavi vojnih ujetnikov z Ukrajino je treba soditi zajetim ukrajinskim borcem, je danes dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko. Vodja separatistične ljudske republike Doneck Denis Pušilin je v torek namignil, da bi ugrabljenim ukrajinskim vojakom iz Azovstala sodili v Mariupolju. Preden se zajete pripadnike ukrajinskih sil »ustrezno obtoži, obsodi«, je prezgodaj govoriti o izmenjavi vojnih ujetnikov, je po poročanju ruskih agencij izjavil namestnik Sergeja Lavrova, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Ruske sile so 20. maja prevzele popoln nadzor nad jugovzhodnim ukrajinskim pristaniščem Mariupolj, potem ko so ukrajinski borci, ki so se pred ruskim napadom zatekli na območje jeklarne Azovstal, predali orožje. Po trditvah ruskega obrambnega ministrstva se je skupno predalo 2439 pripadnikov ukrajinskih sil, ki so več tednov vztrajali v predorih pod jeklarno, kamor se je z njimi zateklo tudi več sto ukrajinskih civilistov. Med predanimi silami je neznano število pripadnikov ukrajinskega ultranacionalističnega bataljona Azov. Gre za vojaško enoto, ki jo Rusi označujejo kot neonacistično, kot takšna pa igra ključno vlogo pri upravičevanju ruskega napada na Ukrajino. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč ob napovedi invazije na Ukrajino napad utemeljil z besedami, da želi doseči njeno denacifikacijo in demilitarizacijo.

Vodja separatistične ljudske republike Denis Pušilin je, sklicujoč se na povojna sojenja nacistom po koncu druge svetovne vojne, napovedal oblikovanje posebnega sodišča v Mariupolju, ki bo sodilo pripadnikom bataljona Azov. »Pred Nürnbergom so bila sodišča v Kijevu, Harkovu in številna druga,« je izjavil Pušilin v videoposnetku, objavljenem na telegramu, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Po njegovih besedah je že več držav izrazilo pripravljenost za sodelovanje na sodišču, ki bo po Pušilinovih trditvah mednarodno. Sodišče v Kijevu je v ponedeljek ruskega vojaka Vadima Šišimarina, ki so mu sodili za umor neoboroženega civilista, spoznalo za krivega vojnih zločinov in ga obsodilo na dosmrtni zapor. To je bilo prvo sojenje za vojne zločine v Ukrajini po ruski invaziji in ima za Ukrajince velik simbolni pomen.

10.56  Rusija v izogib globalni prehranski krizi poziva k odpravi sankcij

Namestnik zunanjega ministra Rusije Andrej Rudenko je danes pozval k umiku sankcij proti Rusiji, če se želi svet izogniti prehranski krizi. Ob tem je izrazil pripravljenost Rusije za vzpostavitev ladijskih humanitarnih koridorjev iz blokiranih pristanišč. Rusko obrambno ministrstvo je danes najavilo odprtje takšnega koridorja v Mariupolju. »Reševanje problema hrane zahteva celovit pristop, vključno z umikom sankcij, ki so bile naložene ruskemu izvozu in finančnim transakcijam,« je po poročanju več ruskih agencij dejal Rudenko, navaja francoska tiskovna agencija AFP. »Prav tako zahteva, da Ukrajina razminira vsa pristanišča, kjer so zasidrane ladje,« je še sporočil namestnik zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Ob tem je zatrdil, da je Rusija pripravljena omogočiti humanitarni prehod ladjam.

image_alt
Hrana kot še eno Putinovo orožje

Rusija je doslej obtožbe o blokadi izvoza hrane prek ukrajinskih pristanišč zavračala prav z argumentom, da plutje ni varno zaradi morskih min. Rudenko se je tako odzval na očitke najvišjih predstavnikov ukrajinskih oblasti in tudi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. Ta je v torek na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejala, da Rusija uporablja hrano kot orožje, ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je Ruse prek Twitterja neposredno obtožil kraje ukrajinskega žita. V Moskvi vse obtožbe o kraji žita zavračajo. Rusko obrambno ministrstvo je danes najavilo odprtje humanitarnega koridorja iz pristanišča v Mariupolju, ki bo ladjam omogočil izplutje prek Azovskega v Črno morje. Po besedah predstavnika za odnose z javnostmi ministrstva Igora Konašenkova pristanišče v Mariupolju, mestu, ki je od 20. maja pod popolnim nadzorom ruskih sil, deluje normalno, poroča španska tiskovna agencija EFE. Ruski generalpolkovnik Mihail Mizincev je nedavno obtožil Zahod, da želi spraviti žita iz Ukrajine, ne da bi se pri tem oziral na to, kaj se bo zgodilo, ko se spraznijo ukrajinski silosi.

Po njegovih besedah je v šestih ukrajinskih pristaniščih ujetih 70 tujih ladij iz 16 različnih držav. Vojaška invazija Moskve v Ukrajini in vrsta mednarodnih sankcij proti Rusiji so močno otežile ali celo prekinile dobavo gnojil, pšenice in drugega blaga iz obeh držav, zaradi česar so se zvišale cene hrane in goriva, zlasti v državah v razvoju. Rusija in Ukrajina skupno proizvedeta 30 odstotkov vse svetovne pšenice. Na uvoz hrane iz obeh držav se najbolj zanašajo v Severni Afriki in Aziji.

10.28  Zelenski ponovil, da bi želel govoriti neposredno s Putinom

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes zjutraj znova govoril na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu. Reuters poroča, da je občinstvu povedal, da se je pripravljen pogovarjati samo neposredno z Vladimirjem Putinom, in ne prek posrednikov, poroča Guardian. Dodal je, da če ruski predsednik »razume realnost«, obstaja možnost, da se najde diplomatski izhod iz konflikta. Ukrajinski predsednik je dejal, da bi morala Moskva umakniti svoje čete nazaj na postavljene črte, kakršne so bile pred začetkom invazije. »To bi lahko bil prvi korak k pogovorom,« je dejal in dodal, da si Rusija kupuje čas v pogovorih z Ukrajino.

09.40  Severodoneck brišejo z obličja zemlje

Ruske čete napredujejo na vzhodu Ukrajine in napadajo ključna mesta, zlasti industrijsko mesto Severodoneck, poroča AFP. Sergij Gaidai, guverner vzhodne regije Lugansk, je dejal, kot piše Guardian, da so Severodoneck udarili z zračnimi napadi, raketami, topništvom in minometi, da bi utrdili nadzor nad provinco in se premaknili naprej v Ukrajino.

»Situacija je zelo težka in na žalost se le še slabša,« je dejal Gaidai in v videu na telegramu opisal tisto, kar je poimenoval »obsežna ofenziva v vse smeri«. »Ruska vojska se je odločila, da popolnoma uniči mesto. Severodoneck preprosto brišejo z obličja zemlje,« je dejal. Na tisoče vojakov je bilo poslanih, da bi zavzeli regijo Lugansk, je dejal Gaidai in dodal, da je bilo bombardiranje tako intenzivno, da je bilo prepozno, da bi njegovih 15.000 civilistov mesto zapustilo.

08.23  Razmere na vzhodu Ukrajine se ob ruskih napadih zaostrujejo

Predstavniki ukrajinskih oboroženih sil opozarjajo, da je ruska ofenziva na vzhodu Ukrajine v najintenzivnejši fazi in bi lahko odločila o usodi tega dela države, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov je dodal, da zaradi zamud pri dobavi na fronto Kijevu »katastrofalno primanjkuje težkega orožja«. Vendar pa pričakuje, da se bo do avgusta zgodil preobrat, je povedal za časopis Ukrajinska pravda.

Ukrajinske oblasti trdijo tudi, da je bilo v treh mesecih od začetka ruske invazije v Ukrajini prijavljenih 20.000 domnevnih vojnih zločinov. Samo policijski preiskovalci so obravnavali 13.500 takih primerov, je v torek dejal ukrajinski notranji minister Denis Monastirski. »Sodelujemo s tujimi tožilci, skupaj s preiskovalnimi skupinami in strokovnjaki, vendar večino dela opravijo ukrajinski policisti. Zbrani dokazi bodo posredovani mednarodnim organom,« je dodal.

Pripadniki ukrajinskih sil. FOTO: Aris Messinis/AFP
Pripadniki ukrajinskih sil. FOTO: Aris Messinis/AFP

07.00 Zelenski pravi, da Rusija želi uničiti Donbas, in spet pozval k vojaški podpori

Volodimir Zelenski je v torek podal videonagovor po treh mesecih trajanja invazije na Ukrajino in dejal, da je bila sposobnost države, da se upre Rusiji, presenečenje in vir navdiha za preostali svet, poroča Guardian. »Vedno se moramo spomniti, da smo te tri mesece preživeli po zaslugi na tisoče podvigov tistih, ki so branili državo. In za ceno več deset tisoč življenj ukrajinskih moških in žena, ki so jih ubili okupatorji.« Dejal je, da bodo tisti, ki so dali svoja življenja za Ukrajino, ostali v večnem spominu.

Zelenski se je nato posmehoval trditvi ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja, da Rusija namerno upočasnjuje svojo ofenzivo v Ukrajini, da bi civilistom omogočila čas za evakuacijo. »No, po treh mesecih iskanja razlage, zakaj jim v treh dneh ni uspelo razbiti Ukrajine, niso prišli do boljšega zaključka, kot da rečejo, da so to načrtovali.« Nato je spregovoril o poslabšanju razmer v regiji Donbas: Zelenski je ponoči v svojem rednem nagovoru dejal, da je ruska vojska z vsemi silami pritisnila na Donbas. »Liman, Popasna, Severodoneck, Slovjansk; okupatorji želijo uničiti vse, kar je tam še ostalo,« je dejal Zelenski, ko je naštel več obleganih mest na vzhodu Ukrajine. Tuje vlade je ponovno pozval, da še naprej zagotavljajo vojaško podporo v obliki orožja in opreme, češ da je to »najboljša naložba v ohranjanje stabilnosti na svetu«.

Dim in umazanija se dvigata po eksploziji v tovarni v mestu Soledar v vzhodni ukrajinski regiji Donbas. FOTO: Aris Messinis/AFP
Dim in umazanija se dvigata po eksploziji v tovarni v mestu Soledar v vzhodni ukrajinski regiji Donbas. FOTO: Aris Messinis/AFP

06.40  Soros: Z rusko invazijo obstaja grožnja za začetek tretje svetovne vojne

Ruska invazija na Ukrajino je grožnja za začetek tretje svetovne vojne, ki bi lahko pomenila konec civilizacije, je opozoril veteran filantrop in nekdanji financer George Soros, poroča Guardian. V grozovitem napadu na Vladimirja Putina in kitajskega Xi Jinpinga na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu je Soros opozoril, da so avtokratski režimi v vzponu in da se svetovno gospodarstvo bliža depresiji. Soros, ki je postal sovražna figura trde desnice v ZDA, je tudi močno kritiziral nekdanjo nemško kanclerko Angelo Merkel zaradi toplih vezi z Moskvo in Pekingom. Ker je razpoloženje v Davosu zaradi vojne v Ukrajini že slabše, je Soros mračno retoriko dvignil na novo raven. »Invazija je bila morda začetek tretje svetovne vojne in naša civilizacija je morda ne bo preživela,« je dejal.

Preberite še: