Domen Filipič je 20-letni operater na CNC-stroju. Čeprav bo prvo plačo kot redno zaposleni prejel prihodnji mesec – in kot pravi: »če bo vse prav«, bo konec leta diplomiral na višji šoli za strojništvo v Škofji Loki –, ima že leta izkušenj v svoji stroki. Zdaj se pospešeno pripravlja na tekmovanje EuroSkills, največje evropsko tekmovanje v poklicnih spretnostih, na katerem meri na zmago.

Slovenijo bo septembra v Danskem Herningu zastopal v panogi CNC-rezkanje, v kateri naši predstavniki do zdaj še niso sodelovali. »V podjetju, v katerem delam, sem CNC-operater in CNC-programer. Moja naloga je, da delavniško risbo in 3D-model izdelka, ki ga naroči kupec, uvozim v svoj računalnik, razmislim, katere tehnologije bom potreboval za izdelavo, nato napišem računalniški program za stroj ter izdelek naredim,« Domen Filipič opiše svoje delo v podjetju. A daleč od tega, da bi bilo tako preprosto in monotono, kot se morda zdi laiku.

To je ustvarjalno, malodane raziskovalno delo, kajti možnosti, ki so na voljo, je zelo veliko in treba je izbrati najboljšo kombinacijo, pri čemer so začetni koraki ključni. Tudi če med postopkom ugotoviš, da bi bilo morda bolje izbrati drugo tehnologijo, poti nazaj ni več, treba je vztrajati do konca ter sproti iskati rešitve za izzive, ki se pojavijo.

Draž je tudi odgovornost

V podjetju so specializirani za CNC-obdelavo materialov iz kovin, kot so nerjavno jeklo, aluminij, baker, medenina, železo, titan, inconel in drugi, pri tem ima na voljo celo veliko tehnologij obdelave, izdelki so najrazličnejših velikosti, pri delu pa je zelo pomembna natančnost.

»Naročnik že na začetku sporoči tudi največja možna odstopanja v merah izdelka – običajno so izražena v tisočinkah milimetra, če govorimo o dolžinah – in ta nujna natančnost še dodatno začini zahtevnost izdelave,« pravi Filipič in pojasni, da njihovi kupci prihajajo iz avtomobilske, letalske, vesoljske industrije, tudi s področja znanosti.

»Če pogledamo prostor okrog sebe, smo obkroženi s stvarmi, ki so nastale v strojništvu. Pa naj bo to žlica, sestavni del avtomobila ali plastični izdelek, za katerega je moral strojnik oblikovati orodje za brizganje,« Filipič pravi, da imajo tisti, ki si izberejo strojništvo, ogromno različnih poti za razvoj kariere. Njega navdušuje, da mu delo omogoča raziskovanje in ustvarjalnost, da so rezultati njegovega dela vidni in oprijemljivi.

»Ko na koncu pogledaš izdelek, ki se sveti, je zakompliciran, zelo drag, narejen iz dragih materialov, si vesel, da si bil lahko zraven pri projektu,« opisuje občutke, še posebno ponosen pa je, ko sodeluje pri nastanku kakega posebnega produkta, na primer za vesoljsko industrijo.

»Ko dobim kakšen zapleten projekt, se ga zelo veselim, saj vem, da me čaka raziskovanje novih stvari, da ga bom sploh lahko končal. Potem je tu še sodelovanje z umetno inteligenco in tudi z drugimi strokovnjaki, s katerimi v forumih postavljamo različna strokovna vprašanja,« našteva. Draž je tudi odgovornost, ki jo ima – za to, da izdelek, ki mu je zaupan, naredi kakovostno, da skrbi za stroje, vredne tudi pol milijona evrov. Če gre pri obdelavi kaj narobe, se orodje lahko uniči, v najslabšem primeru tudi izdelek in še stroj. In v nekaj sekundah lahko nastane za več sto tisoč evrov škode.

V nasprotju s splošnim prepričanjem je delo CNC-operaterja čedalje manj umazano, številna pravila v zvezi z varstvom pri delu zmanjšujejo nevarnosti in napore pri delu. Uporabljajo dvigala, stroji pa so med delom zaprti v celicah. »Imamo se zelo dobro, res delam to, kar sem si vedno želel,« povzame Filipič in doda, da delo poteka v klimatiziranih prostorih in v odlični družbi sodelavcev.

Njegova osebna šola je projekt gokart

Da bo strojnik, se je odločil že davno, preden je moral oddati prijavnico za vpis na srednjo šolo – kot Žirovec je izbral bližnjo škofjeloško strojno šolo, program strojni tehnik. Navdušil ga je starejši brat, ki je imel doma kot samostojni podjetnik več strojev, Domen se je z njimi srečeval, še preden je vstopil v osnovno šolo. »Bil sem navdušen in nikoli sploh ni bilo vprašanje, kam se bom vpisal v srednjo šolo,« se spomni.

V devetem razredu, pred sedmimi leti, je tudi začel lastni projekt – gokart. »Razvijam ga, rišem, konstruiram, izdelujem. Torej varim, ukrivljam cevi, uporabljam različne CNC-tehnologije ... V to so vključeni vsi postopki, tako da se iz prakse učim, kaj deluje, kako je treba nekaj skonstruirati, da deluje, in hkrati razmišljati o tem, da izdelava ni prezahtevna. Zelo dobra kombinacija za učenje celotnega spektra strojništva,« pravi Filipič, ki je gokart začel izdelovati z mislijo, da bo z njim tekmoval. Zdaj je dirkanja bolj malo, veliko pa je razvoja, ugotavlja in z nasmehom dodaja, da je sicer produkt boljši od dirkača.

»Zelo veliko tega, česar se naučiš, česar si na koncu sposoben, je odvisno od samoiniciativnosti. V šoli izveš veliko, ampak pomembno je vse preizkusiti v praksi in potem si je tudi lažje zapomniti,« je prepričan in dodaja, da je že v srednji šoli delal pri delodajalcu med počitnicami, ob koncih tedna, tudi popoldne, kolikor mu je šola dopuščala, v času študija je bilo tega še več. Za svoj projekt je tudi prejel nagrado za najbolj kreativnega dijaka škofjeloške srednje šole za strojništvo.

Tamkajšnji profesorji so ga spodbudili za udeležbo na tekmovanju SloveniaSkills. Strinjali so se, da mu je pisano na kožo. Po predtekmovanju, ki je tri najboljše udeležence vodilo v glavni nastop v organizaciji CPI, ter njegovi zmagi se samozavestno pripravlja na naslednji korak, to je nastop v evropski konkurenci na EuroSkills.

Prepričan je, da so znanje in izkušnje, ki si jih je pridobil s projektom gokart, njegov veliki plus. »V treh dneh tekmovanja smo morali pokazati spretnosti programiranja in spretnosti CNC-operaterja na stroju ter povezovanje tega. Na podlagi končnega izdelka sem bil izbran kot zmagovalec,« je opisal.

»Ključno bo, kako se bom lotil naloge«

Zdaj se veseli izobraževanj in novih znanj ter neprecenljivih izkušenj, ki jih bo pridobil med pripravami z mentorjem ter nacionalnim sodnikom za CNC-rezkanje in na tekmovanju na Danskem. Prav tako tudi novih poznanstev z ekipo, ki bo Slovenijo zastopala v preostalih poklicnih veščinah, ter drugimi, prav tako ambicioznimi vrstniki iz Evrope, od katerih bo tudi lahko črpal znanje.

Pravi, da je tekmovalen, gre po zmago. Zelo se bo potrudil, se naučil čim več, da bom čim bolj konkurenčen. Če na koncu zmage ne bo, mu bo še vedno ostalo znanje, ki bi ga bilo zunaj tekmovanja težko osvojiti, in tudi to je njegova motivacija.

»Največji izziv na tekmovanju bo na začetku. Nalogo bomo izvedeli na kraju samem. V kratkem času, ki ga bomo imeli na voljo, bo ključno ugotoviti, kako se lotiti naloge. Kajti ti prvi koraki zaznamujejo celotno pot do končnega izdelka. Najpomembneje bo, kako se bom naloge lotil,« razmišlja Domen Filipič.

Mitja Murko s Strojne akademije Ptuj, ki je nacionalni sodnik EuroSkills 2025 v CNC-rezkanju, pojasnjuje, da bo imel največjo težo pri ocenjevanju končni izdelek, ki ga bodo tekmovalci izdelali na tekmovanju. »Tekmovalci bodo z nalogo izvedeli, katere protokole morajo upoštevati, katere mere izdelka bodo točkovali in kako. Ocenjevali bomo tudi pristop do dela in postopek, ki ga bodo udeleženci izbrali, pa tudi upoštevanje ukrepov za varno delo, urejenost delovnega okolja in podobno,« je naštel.

Dodal je, da se mu zdi za stroko v Sloveniji pomembno, da je po novem v naboru poklicnih panog, v katerih na EuroSkills tekmujejo tudi naši mladi strokovnjaki, saj je to dobra promocija poklica. »Tekmovanje je na zelo visoki ravni in lahko pomembno pripomore k temu, da dela CNC-operaterjev družba ne bo več prepoznavala kot umazanega.