Zlati časi za zlate potne liste
Evropska komisija je napovedala ukrepe pri omejevanju prodaje državljanstev bogatim Kitajcem, Rusom ...
Odpri galerijo
Evropska komisija naj bi preučila prakso vsake države članice pri podeljevanju državljanstev. FOTO: Reuters
Bruselj – Dvojni standardi so očitni. V času, ko EU postavlja visoke zidove za preprečevanje prihoda siromašnih migrantov, vsaj ducat članic vabi bogataše iz tretjih držav z de facto prodajanjem pravice do prebivanja in državljanstva.
Primer takega ravnanja je Ciper. Transparency International (TI) in mreža preiskovalnih novinarjev OCCRP sta spomladi ugotovila, da za pridobitev ciprskega državljanstva zadošča že naložba v nepremičnine, podjetja ali državne obveznice v višini 2 milijonov evrov. Na papirju so sicer zahtevana preverjanja prosilcev, toda v nevladnih organizacijah dvomijo o njihovi strogosti in učinkovitosti. Program vlade v Nikoziji velja za glavno pot bogatih Rusov do pridobitve državljanstva v EU. Kot enega izmed prejemnikov navajajo milijarderja Olega Deripasko.
Čeprav je takšno ravnanje več članic že dolgo tarča kritik, so bili v evropski komisiji venomer zadržani v odzivih. Podeljevanje državljanstev je namreč v pristojnosti držav članic. Pripravili so sicer smernice s ciljem čim bolj omejiti takšno prakso, a pravega učinka ni bilo, saj je vabljenje bogatašev postalo pravi poslovni model. »Evropska komisija spremlja razvoj glede tako imenovanih zlatih potnih listov z veliko zaskrbljenostjo,« je za torkovo izdajo nemškega časnika Die Welt povedala evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová.
Dosedanje smernice v njenih očeh niso bile zadovoljivo upoštevane, saj čedalje več držav podeli več državljanstev državljanom tretjih držav, ki so investirali pri njih. Med drugim naj bi dobili državljanstvo ljudje, ki nimajo prave, marveč zgolj umetno (konstruirano) povezavo z državo. V tej državi pogosto niti ne živijo neprekinjeno eno leto, kot je zahteval Bruselj. Věra Jourová je opozorila še na varnostno tveganje, saj prejemniki dobijo vse pravice državljanov EU in se lahko prosto gibljejo po Uniji. »V EU nočemo imeti trojanskih konjev,« je poudarila za Die Welt.
Od držav članic pričakuje, da bodo naredile več za to, da državljanstva ne bi dobili kriminalci, ki ogrožajo varnost Evrope ali bi radi prali denar. »Evropa ne sme postati varno zatočišče za kriminalce, korupcijo in umazan denar,« je povedala. Zato bi morale intenzivneje preverjati, kdo dobi državljanstvo, kaj hoče ter iz katerih virov prihaja njegov denar. Vse članice da bi morale začeti v celoti izvajati novo zakonodajo o preprečevanju pranja denarja. Četudi je državljanstvo v nacionalni pristojnosti, zadeva vse, saj se z njegovo podelitvijo odprejo vrata v celotno EU.
Evropska komisija naj bi preučila prakso vsake države članice pri podeljevanju državljanstev. Poročilo z ugotovitvami naj bi objavili že jeseni in na njegovi podlagi pripravili nove, strožje smernice. Po napovedih komisarke bodo od več držav članic zahtevali več odgovornosti, morale bodo jamčiti, da novi državljani ne bodo škodovali Evropi. Povedno je, da je bil tak sistem v preteklosti bolj značilen za karibske države kot za Evropo. Po drugi strani morajo ljudje, ki pridejo delat v države EU ali se poročijo z državljanom EU, več let čakati na državljanstvo ne glede na integracijo.
Študija OCCPR in TI je opozorila, da je tak sistem tvegan predvsem z vidika čezmejne korupcije. Gospodarske koristi niso najbolj jasne, povečujejo se sumljivi finančni tokovi. Opozarjajo, da ni transparentnih informacij o kupcih. Na Malti, najmanjši članici EU, vsako leto več sto ljudi kupi državljanstvo z naložbami, je zasnovalo program in ga izvaja podjetje na podlagi koncesije. Med osnovnimi pogoji so naložba 650.000 evrov v vladni razvojni sklad, kapitalska naložba v višini 150.000 evrov, nakup stanovanja za 350.0000 evrov.
Med državami z bolj podjetno prakso so Avstrija, Bolgarija, Latvija, Litva, Madžarska, Portugalska in Španija. Med prejemniki so predvsem bogati Kitajci, Rusi pa tudi drugi državljani nekdanjih sovjetskih republik in Turčije. Izjema niso niti Sirci in Afričani. Državljanstvo EU ne omogoča samo prostega gibanja in izbire prebivališča v katerikoli državi članici, ampak v številnih članicah tudi potovanje v ZDA brez vizuma. V Uniji bo veljalo za velik dosežek, če bodo članice pri podeljevanju državljanstev bolj transparentne in ne bodo preverjale prosilcev le po finančnih merilih.
Primer takega ravnanja je Ciper. Transparency International (TI) in mreža preiskovalnih novinarjev OCCRP sta spomladi ugotovila, da za pridobitev ciprskega državljanstva zadošča že naložba v nepremičnine, podjetja ali državne obveznice v višini 2 milijonov evrov. Na papirju so sicer zahtevana preverjanja prosilcev, toda v nevladnih organizacijah dvomijo o njihovi strogosti in učinkovitosti. Program vlade v Nikoziji velja za glavno pot bogatih Rusov do pridobitve državljanstva v EU. Kot enega izmed prejemnikov navajajo milijarderja Olega Deripasko.
Čeprav je takšno ravnanje več članic že dolgo tarča kritik, so bili v evropski komisiji venomer zadržani v odzivih. Podeljevanje državljanstev je namreč v pristojnosti držav članic. Pripravili so sicer smernice s ciljem čim bolj omejiti takšno prakso, a pravega učinka ni bilo, saj je vabljenje bogatašev postalo pravi poslovni model. »Evropska komisija spremlja razvoj glede tako imenovanih zlatih potnih listov z veliko zaskrbljenostjo,« je za torkovo izdajo nemškega časnika Die Welt povedala evropska komisarka za pravosodje Věra Jourová.
Bruselj: »Nočemo trojanskih konjev«
Dosedanje smernice v njenih očeh niso bile zadovoljivo upoštevane, saj čedalje več držav podeli več državljanstev državljanom tretjih držav, ki so investirali pri njih. Med drugim naj bi dobili državljanstvo ljudje, ki nimajo prave, marveč zgolj umetno (konstruirano) povezavo z državo. V tej državi pogosto niti ne živijo neprekinjeno eno leto, kot je zahteval Bruselj. Věra Jourová je opozorila še na varnostno tveganje, saj prejemniki dobijo vse pravice državljanov EU in se lahko prosto gibljejo po Uniji. »V EU nočemo imeti trojanskih konjev,« je poudarila za Die Welt.
Od držav članic pričakuje, da bodo naredile več za to, da državljanstva ne bi dobili kriminalci, ki ogrožajo varnost Evrope ali bi radi prali denar. »Evropa ne sme postati varno zatočišče za kriminalce, korupcijo in umazan denar,« je povedala. Zato bi morale intenzivneje preverjati, kdo dobi državljanstvo, kaj hoče ter iz katerih virov prihaja njegov denar. Vse članice da bi morale začeti v celoti izvajati novo zakonodajo o preprečevanju pranja denarja. Četudi je državljanstvo v nacionalni pristojnosti, zadeva vse, saj se z njegovo podelitvijo odprejo vrata v celotno EU.
Evropska komisija naj bi preučila prakso vsake države članice pri podeljevanju državljanstev. Poročilo z ugotovitvami naj bi objavili že jeseni in na njegovi podlagi pripravili nove, strožje smernice. Po napovedih komisarke bodo od več držav članic zahtevali več odgovornosti, morale bodo jamčiti, da novi državljani ne bodo škodovali Evropi. Povedno je, da je bil tak sistem v preteklosti bolj značilen za karibske države kot za Evropo. Po drugi strani morajo ljudje, ki pridejo delat v države EU ali se poročijo z državljanom EU, več let čakati na državljanstvo ne glede na integracijo.
Sumljivi finančni tokovi
Študija OCCPR in TI je opozorila, da je tak sistem tvegan predvsem z vidika čezmejne korupcije. Gospodarske koristi niso najbolj jasne, povečujejo se sumljivi finančni tokovi. Opozarjajo, da ni transparentnih informacij o kupcih. Na Malti, najmanjši članici EU, vsako leto več sto ljudi kupi državljanstvo z naložbami, je zasnovalo program in ga izvaja podjetje na podlagi koncesije. Med osnovnimi pogoji so naložba 650.000 evrov v vladni razvojni sklad, kapitalska naložba v višini 150.000 evrov, nakup stanovanja za 350.0000 evrov.
Med državami z bolj podjetno prakso so Avstrija, Bolgarija, Latvija, Litva, Madžarska, Portugalska in Španija. Med prejemniki so predvsem bogati Kitajci, Rusi pa tudi drugi državljani nekdanjih sovjetskih republik in Turčije. Izjema niso niti Sirci in Afričani. Državljanstvo EU ne omogoča samo prostega gibanja in izbire prebivališča v katerikoli državi članici, ampak v številnih članicah tudi potovanje v ZDA brez vizuma. V Uniji bo veljalo za velik dosežek, če bodo članice pri podeljevanju državljanstev bolj transparentne in ne bodo preverjale prosilcev le po finančnih merilih.
