Rdeča nadorjakinja Betelgeza ima spremljevalko

Betelgeza, znamenita rdečkasta zvezda v ramenu Oriona, je ena najsvetlejših zvezd na nočnem nebu. Klasificirana je kot rdeča nadorjakinja in njen polmer je več kot 700-krat večji od Sončevega. Če bi jo postavili v središče osončja, bi se njena površina raztezala prek orbite Marsa, verjetno bi dosegla celo Jupiter. Astronomi so dolgo domnevali, da ima orjakinja spremljevalno zvezdo, in zdaj so jo prvič odkrili s posebnim senzorjem 'Alopeke (v havajščini beseda pomeni lisica) na teleskopu Gemini North, postavljenem na ugaslem ognjeniku Mauna Kea na Havajih.

Betelgeza je rdeča nadorjakinja, je ena najsvetlejših zvezd na našem nebu. Ovb sebi ima precej manjšo zvezdo spremljevalko. FOTO: Gemini Observatory/NOIRLab/NSF/AURA/AFP

Betelgeza je stara od osem do deset milijonov let (Sonce je staro 4,6 milijarde let), kar je sicer po astronomskih merilih izredno malo, a ker je tako masivna, je že v pozni fazi življenja. V letih 2019 in 2020 je zvezda začasno izgubila svoj sijaj, kar je številne napeljalo do domnev, da bo morda zdaj zdaj eksplodirala. A si je opomogla in izkazalo se je, da je zastrla samo sebe, ko je v okolico bruhnila večji oblak plinov in prahu. Zvezda je do zdaj že porabila vodik za zlivanje v helij, zdaj se nadaljuje zlivanje v ogljik in kisik. Ko se bo zlivanje elementov končalo s kopičenjem železa v jedru, bo postala supernova. To naj bi se po zadnjih podatkih zgodilo v prihodnjih deset tisoč letih.

Betelgeza je le »kihnila«

Betelgeza je z nenavadnim obnašanjem pritegnila pozornost in astronomi so se vnovič zakopali v zbrane podatke. Ena od analiz je znanstvenike pripeljala do domneve, da je vzrok za njeno šestletno spremenljivost prisotnost spremljevalne zvezde. Glavno obdobje spremenljivosti – gre za cikel, ko se svetlost zvezde spreminja v ponavljajočem se vzorcu – pri zvezdi traja okoli 400 dni, obstaja pa še sekundarno obdobje, ki traja šest let. Vendar pa spremljevalke nista zaznala ne vesoljski teleskop Hubble ne Chandra.

Jo pa je zdaj (za dokončno potrditev bodo potrebna dodatna opazovanja) odkril senzor na polovici mednarodnega observatorija Gemini: dva podobna teleskopa stojita na najboljših območjih za opazovanje neba, severni torej na Havajih, južni pa v Čilu. Teleskopa, ki nebo opazujeta v vidnem in infrardečem spektru, sta opremljena z 8,1 metra širokima ogledaloma in več instrumenti. Zvezdo so pogledali z instrumentom 'Alopeke, ki uporablja posebno tehniko slikanja z zelo kratkimi časi osvetlitve, da izniči popačenja, ki jih povzroča ozračje. Ta tehnika omogoča visoko ločljivost, ki v kombinaciji z osemmetrskim zrcalom omogoča neposredno odkritje šibke spremljevalke.

Ekipa pod vodstvom Steva Howella, raziskovalca iz Nasinega centra Ames, je v študiji, objavljeni v reviji Astrophysical Journal Letters, ugotovila, da je spremljevalka (na fotografiji modra pika) dokaj blizu Betelgezi, saj okoli nje kroži približno štirikrat dlje od razdalje med Zemljo in Soncem. Po njihovih ocenah je znotraj zunanje atmosfere Betelgeze. Njena masa je približno 1,5-krat večja od Sončeve, verjetno gre za vročo, mlado, modro-belo zvezdo, v kateri še ni stekla fuzija. Po pojasnilih raziskovalcev sta se obe zvezdi rodili sočasno, vendar bo spremljevalka skoraj zagotovo umrla prej. Močne plimske sile jo bodo namreč v naslednjih deset tisoč letih potisnile v Betelgezo. Prisotnost spremljevalke bi lahko pojasnila tudi, zakaj se Betelgeza vrti tako nenavadno hitro: gravitacijske interakcije lahko povzročijo, da spremljevalka pospeši večjo zvezdo. Odkritje pomaga tudi pojasniti, zakaj podobne rdeče nadorjakinje doživljajo periodične spremembe v svetlosti v obdobju več let.

»Zmožnost teleskopa Gemini North, da doseže visoko kotno ločljivost in ostre kontraste, je omogočila neposredno odkritje spremljevalca Betelgeze,« je v sporočilu za javnost poudaril Howell. »V člankih, ki so napovedovali obstoj spremljevalne zvezde, so menili, da je verjetno nikomur ne bo nikoli uspelo posneti,« je še dodal.

Naslednja priložnost za opazovanje spremljevalke bo novembra 2027, ko bo na najbolj oddaljeni točki od rdeče orjakinje – takrat jo je najlažje zaznati. S. S. Foto Gemini/NOIRLab/NSF/AURA/AFP