Curiosity na Marsu že 13 let

Rover Curiosity je na Marsu pristal 6. avgusta 2012. Od takrat neutrudno raziskuje in nabira podatke o tem, kakšen je sosednji planet danes in kakšen je bil nekoč. Pred kratkim, kot so zapisali na spletni strani Nasinega laboratorija za reaktivni pogon JPL, je privozil na območje z nizkimi grebeni, za katere raziskovalci menijo, da jih je pred milijardami let ustvarila podzemna voda. Geološke značilnosti, ki so posute na več kilometrov širokem območju pod goro Sharp (uradno ime gore je Aeolis Mons), bi lahko razkrile, ali je v Marsovem podzemlju živelo mikrobno življenje. Okoli pet tisoč metrov visoka gora je sestavljena iz več plasti, od katerih se je vsaka oblikovala v različnih podnebjih. Mars je danes rdeča, mrzla in sterilna pustinja, nekoč pa je bil planet bolj vlažen, na njem so bili reke, jezera in oceani, kar bi lahko omogočalo razvoj življenja. Rover tako ob »pohajkovanju« po gori potuje »skozi« čas, ko se vzpenja po različnih plasteh in išče pomembne značilnosti, ki pričajo o zanimivi zgodovini planeta. Med drugim je v zadnjem obdobju raziskoval magnezijeve sulfate, minerale, ki se pojavijo, ko voda izhlapi. To kaže, da se je ta plast na gori pojavila, ko je podnebje postalo bolj sušno.

Radovednež na Marsu

A raziskovalno delo zahteva veliko energije: potrebuje jo za vožnjo, za iztegovanje robotske roke, za delovanje radia, kamere in še desetih drugih znanstvenih instrumentov. Energijo pa potrebuje tudi za ogrevanje, da elektroniki, mehanskim delom in instrumentom zagotovi optimalno delovanje. Curiosity (in njegov mlajši brat Perseverance) sta opremljena z večnamenskim radioizotopskim termoelektričnem generatorjem (MMRTG), ki porablja plutonij, medtem ko so se roverja Spirit in Oppurtunity ter pristajalnik InSight za polnjenje baterij zanašali na sončne celice. To je vedno tvegano, da sončne svetlobe ne bo dovolj, poleg tega se na panelih vseskozi nabira prah.

Na drugi strani je jedrska energija neodvisna od zunanjih dejavnikov in hkrati zagotavlja energijo dolgo časa (denimo Voyagerjema že od leta 1977), vendar plutonij sčasoma razpada in polnjenje baterij teče počasi, za znanost pa je vsak dan manj energije, so pojasnili pri JPL.

Inženirji JPL običajno pošljejo Curiosityju seznam nalog, ki jih je treba opraviti eno za drugo, preden rover konča dan z dremežem za polnjenje baterij. Leta 2021 je ekipa začela preučevati, ali je mogoče varno združiti dve ali tri naloge roverja, s čimer bi se skrajšal čas njegove aktivnosti. Na primer, radio Curiosityja redno pošilja podatke in slike mimoletečemu orbiterju, ki jih posreduje na Zemljo. Ali bi se rover lahko pogovarjal z orbiterjem med vožnjo, premikanjem robotske roke ali fotografiranjem? Združevanje nalog bi lahko skrajšalo dnevni načrt, saj bi zahtevalo manj časa z vklopljenimi grelniki in instrumenti v stanju pripravljenosti za uporabo, kar bi zmanjšalo porabo energije. Testiranje je pokazalo, da Curiosity to lahko varno stori, so pojasnili pri JPL. Poleg tega pa rover, če svoje naloge konča prej, lahko tudi prej zadrema. Vse to se sešteva in podaljšuje delovanje generatorja. Inženirji vseskozi dokazujejo svojo iznajdljivost, ko oddaljeno popravljajo vse bolj upehane vesoljske robote. Več mehanskih težav Curiosityja je zahtevalo prenovo načina, kako vrtalnik za drobljenje kamnin robotske roke zbira vzorce, vozne zmogljivosti pa so izboljšali s posodobitvami programske opreme. Rover je do zdaj na Marsu prevozil 35 kilometrov in si pri tem močno obrabil kolesa, vendar so tudi za to našli rešitev. V najslabšem primeru bi Curiosity lahko odstranil poškodovani del plasti kolesa in še vedno vozil po preostalem delu.